sreda, 31. julij 2013

Julijski vrt

 2. julij


 V začetku meseca je bil vrt prizorišče bujnega zelenja, tako plevel kot zaželene rastlinice so iskale  pot do sonca.
Nisem imela časa za pletje.


 4. julij



Veliko rastlinic je odšlo v cvet. Rukolo smo komajda dobro okusili, ko je že zacvetela. pa smo jedli v solati cvetke. 


 14. julij


Prva utrgana bučka z vrta. 

 16. julij


 Ob povratku z morja sem si morala vzeti nekaj dni za pletje. 
Vrt je bil velika goščava, a plevel je imel tudi pozitiven učinek - zadrževal je vlago, da ni prehitro izhlapela iz zemlje. Sama zelenjava in gola zemlja ne bi imeli možnosti preživetja.


25. julij
 

 Suša, suša in še enkrat suša.
Rezervoar z deževnico je takorekoč prazen, dežja pa od nikoder.
Pri izkopavanju krompirja se mi je kadilo okoli nog, kot za stavo.
Ima pa krompirček na sliki svojo zgodbo.
Zaradi pomanjkanja časa spomladi, sem pustila slabo tretjino vra praznega. No vsaj mislila sem, da je prazen. pa se je izkazalo, da sem prejšnje leto pozabila v zemlji nekaj krompirčkov, ki so sedaj odgnali in nam poklonili čisto nepričakovani dar.



 26. julij


Otroci so mi pomagali izpuliti česen.
Tudi čebula je že nekaj časa zunaj. 
Na mesto krompirja, graha, česna in čebule sem sedaj posejala repo in kolerabo. 
Upam le še na dež.
 
 

torek, 30. julij 2013

Julij

Po enem mesecu brez interneta, se je kar nenavadno usesti pred ekran, namesto s knjigo v roki lepo zlesti pod odejo. 
 A čas je, da se vam javim in vam povem, kako je potekal julij pri nas.

Bilo je izredno živahno, čustveno, delovno... 



Je vam mizar naredil kuhinjo v roku? Dobro za vas. Nam je ni :o) Tako smo imeli takorekoč cel mesec zasilno kuharsko postajo postavljeno na mestu, kjer bi morala stati prava velika lepa kuhinja... posodo pa smo pomivali v umivalniku v kopalnici.

Nič čudnega, da smo  se kar hitro pobrali na morje. Da malo prežvečimo situacijo in zamenjamo okolje.
Zanimivo je, da kljub temu, da smo s seboj na kampiranje vzeli mizico in stole, nismo na njih sedeli niti enkrat. Kuhali in jedli smo na tleh, brali in igrali smo se na tleh... in spoznali, da nam je tako najbolj všeč in da pravzaprav ni taka tragika, če doma še nimamo kuhinje in kuhamo na hecnem električnem kuhalniku, ki greje naenkrat le eno ploščo od dveh in je potrebno med kuhanjem preklapljati... To bo le ena izmed zgodb o naših prvih tednih v novem stanovanju.



  Ob povratku domov, smo sklenili (glede na mizarjevo hitrost) da bo najbolje, če sestavimo začasno omaro za oblačila v spalnici. Mali B je zelo zavzeto pomagal. 
Mislim, da je bil julij za Malega B nasploh krasen mesec, saj so bili vijaki in kladiva, izvijači in ostalo orodje vedno na dosegu in on neskončno rad 'šraufa'.


 Pa riše tudi. Še posebej po že porisanih listih. Za silo pa so v redu tudi  odpadni listi, ki so po eni strani potiskani.


Konec meseca je prišla kuhinja. Ne še cela, ampak dovolj, da smo odnesli električni štedilniček v lopo inzaključili zgodbo s pomivanjem v kopalnici... čeprav otroci še odnesejo posodo iz mize v kopalnični umivalnik... moč navede :o)
Kuhinja je čudovita. Točno taka, kot sva jo želela. Če je čakanje poplačano s takim rezultatom, človek rad počaka.


 Končno sem se lotila tudi poličnika s podstrešja. Zbrusila sem ga že nekaj mesecev nazaj in od takrat je čakal pred lopo. Nadel si je novo, belo obleko in postal izredno postaven in krasen kos pohištva.  Stoji v predsobi in na njem imamo čevlje in klobučke in šopek sončnic z vrta.
 

 O vrtu pa vam bom pisala jutri. 
O korenju in bučkah, sončnicah in semenih, o plevelu in o suhi zemlji.

Veste kaj, pravkar je na ekran priletela pikapolonica.  Naj nam vsem prinese srečo.
 


 ❤