ponedeljek, 30. september 2013

Pošastki


Prejšnji teden  je Gospodična G prikorakala iz šole z risbico enooke pošastke in željo, da ji tako srčkano pošastko tudi sešijem. Ne spomnim se, kdaj je nazadnje prišla k meni z željo, da ji sešijem igračko. Kar nekaj lun nazaj, bi rekla. Pa se bojim, da sem ji še takrat rekla, da nimam časa. Ojej, ojej, podobno usodo bi skoraj doživela tudi tokrat, kajti k meni je prišla v dneh, ko niti ležati nisem mogla. Pa sem se počasi sestavila in mala pošastka je oživela.


In ne kar ena, kajti tudi Gospodična N je tisti večer narisala svojo pošastko in svojo risbico položila poleg šivalnega stroja.


nedelja, 29. september 2013

39/52 Sobotne drobtinice

 Zadnjo septembrsko soboto sem:

 
... končala jesensko dekco

 ... nadaljevala spomladi začete ideje


... brala

 ... obiskala vrt

... klepetala

... jedla torto, mmmmmmmmmm





četrtek, 26. september 2013

IF: Together

(Miss N, age 6)

We are all together in this boat.

***


Počutim se staro.
Zaradi bolečin v križu me vleče v stran, da sem čisto ukrivljena, počasna sem in niti najmlajšega otroka ne morem dvigniti v naročje.


A danes je bil dober dan.
Danes sem lahko sedela brez večjih bolečin.

Pazite nase!


nedelja, 22. september 2013

Veselo jesensko enakonočje!






38/52 Sobotne drobtinice


Končno zopet ena sobota, ki je združevala ustvarjanje, druženje, igro in dom.
Sobota preživeta doma, v družbi tistih, ki jih imamo radi.


Zjutraj sem se že na vse zgodaj iz oči v oči srečala z neromantičnim plastičnim vedrom, v katerem je bila nekoč barva. V tem vedru prinaša Žiga drva do peči. Lahko si zamislite moj pogled, ki sem ga namenila tej ubogi, ničhudegasluteči plastični zadevi. začela sem premlevati ideje o oblekici in kako bi blago prilepila, pa ni se mi dalo vedra umivati in praskati dol nalepke itd. Na koncu sem poiskala odluženo poletno otroško oblekico in 1,2,3, je bila reč urejena. Sem kar zadovoljna z rešitvijo in sedaj lahko mirno naprej iščem boljšo rešitev ali celo kakšno luštno košaro.

Po malem vedru, me je čakal velik kup perila.
Tokrat je bil pogled bolj vdan v usodo kot poprej.

 Se spomnite mojega mini brokolija?
Iz nejga se je razvilo ogromno cvetkov. Ne vem, zakaj ga nisem takrat utrgala. Verjetno se mi je smilil, ker je bil tako manjehn in nebolgljen. Na srečo je dobil okoli veliko bratov in sester, ki skrbijo za naša kosila, on sam pa bo nadalkjeval slavno rodbino brokolijev.


Žiga se je medtem ukvajal z zabojem za drva.
Pri meni se je že začel oglašati križ in zato nisem mogla uresničiti ideje o hišici za palčke. Smola, pa vse je bilo pripravljeno.


Prijetno presenečenje je poskrbelo za piknik na vrtu.

 Zaboj je našel svoje mesto ob peči.


In Mali B je z očitovo pomočjo zakuril.

Sama sem dogajanje že spremljala s kavčak, kajti bolečine v križu so postale milorečeno neznosne.

Večer smo preživeli v družbi prijateljev s katerimi se nismo videli čisto preveč časa.
Super je bilo!

*
Kako ste soboto preživeli vi?

nedelja, 15. september 2013

37/52 Sobotne drobtnice pri Rožmarinki


  Predolgo me ni bilo tu.


 Konec julija je veter podrl smreko na vrtu. Starši so jo nažagali na čudovite štore. Dobila sem jih celo prikolico in danes že kraljujejo na vrtu. Iz njih bom napravila podoben igralni kotiček kot ga imata babica in deda. 


Pozno poletni dnevi so res najlepši pri Rožmarinki.
Sonce je toplo, vse cveti, iz vinogradov se slišijo veseli klici...

 Na kmetiji ob potoku pa je tako živahno, da bi človek pomislil da je pomlad in ne skoraj jesen. Toliko mladičkov že dolgo nisem videla na enem mestu.


Zvečer je bil čas za odhod domov.
V zahvalo za lep dan smo na vrtnih vratih pustili kronico iz srobota.