ponedeljek, 28. oktober 2013

nedelja, 27. oktober 2013

43/52 Sobotne drobtinice


Nekje v kotičku glave se je skrivala misel, da bo čez vikend deževalo.
Ne vem od kje mi ta ideja.
Saj je vseeno.
Sonce sije in toplo je in ko se otresem glavobola, bo vse lepo in krasno.


 To soboto sem..


... občudovala štorčkov kotiček na vrtu.  Kočno sem uredila štore podrte Rožmarinkine smreke. Otroci so takoj začeli plezati po njih, skakati in se igrati, kar je točno to, čemur so namenjeni. Navdušena sem. In tako noro fotogenični so :o)


...se sladkala z jesenskimi malinami.


... vrt le gledala in nič delala.


... se veselila buče velikanke.


 ... opazovala veselje ob odpiranju rojstnodnevnega darila.


 ... uživala v veličastju jesenskega gozda.



 Kaj ste v sobotno košarico nasuli vi?



četrtek, 24. oktober 2013

Dišeča blazinica


Tale objava ima svojo dvojnico, shranjeno med osnutki s popolnoma drugimi besedami.
Včasih se človek pač premisli, a zadeve ne bi izbrisal. In naredi dvojnik. Morda bo nekoč prišel primerjenši trenutek in se bom opogumila.


Kakorkoli, med izdelki ene izmed sobot je tale dišeča blazinica. Ima vse, kar potrebuje ljubka blazinica : ročno vezenje, rdeče srčke s pikami in sivko.
 Pred kratkim mi je namreč pisal dedek Mraz in naročil kup reči. Če želim izpolniti njegovo naročilo, bom morala pošteno prijeti za delo.
Aaah, čudovito delo.


Pa vi, vas je že zagrabilo pričakovanje?
Mene je že. 
In tudi dekleti sta že začeli kazati prve znake. Gospodična G je že napisala prvo pismo. Prijazno in previdno sem ji predlagala, naj ne hiti s pošiljanjem, saj se lahko njene želje še spremenijo. Strinjala se je.
Včasih se mi zdi, da je že velika, da bo stopila iz domišljijskega sveta, potem pa pride s pismom za dedka Mraza in vem, da je še vedno moja majhna deklica, ki začudeno zre v svet poln nasprotij in zmešnjav.





sreda, 23. oktober 2013

Mala gozdna bitjeca


Verjeli ali ne, ampak naloga oblikovati živalco iz naravnega materiala za učence sploh ni bila tako preprosta. Strmeli so v želode in kostanje in stiskali prste. Nisem jim hotela preveč pomagati, ker potem bi preprosto uporabili moj predlog in ga vzeli za svojega, kar je pa zadnje, kar bi si želela.
Tako sem kar nekajkrat zapela isto vižo:
katero žival boš sestavil?
kaj boš uporabil za telo?
iz česa boš naredil noge?
kater del telesa ti še manjka?
...
In so nastajali.
Počasi.
Medvedi,
jelenčki,
lisice.





ponedeljek, 21. oktober 2013

Mizica letnih časov


Čeprav ni mizica, mi je ta beseda tako všeč, da naj kar ostane.
Skozi leta sem z otroki zamenjala že kar nekaj prizorišč za letne čase. Trenutno imamo ta mali leseni krožnik in moram priznati, da si ne morem predstavljati prav nič drugega. Kot bi bil ustvarjen prav za to. Tako ljubko deluje tam v kotičku kuhinje.


Vila je moje posebno veselje. Naredila sem jo že nekaj časa nazaj in jo skrbno varovala, saj je to nežno bitjece sila plašno. Sedaj je že malo zrasla in ni več tako krhka in nebogljena, zato čutim, da vam jo lahko pokažem.


 Upam, da ste preživeli lep ponedeljek.



nedelja, 20. oktober 2013

42/52 Sobotne drobtinice


Naj se sliši še tako obrabljeno, ampak se sprašujem, kam je izginil ta teden? 
Komaj sem dobro zajela sapo, prebrala sem nekaj strani in puh, zopet sem se zbudila v sobotno jutro.
No, saj ne rečem, v sobotno jutro se je pač prijetno zbuditi. Še posebej, če ti na vrata pozvoni poštar z mega velikim paketom presenečenja od ljube Odmevčice.
Bolje kot zajtrk v postelji :o)
Hvala!

Torej, to soboto sem:

 - obiskala domačo tržnico 

- povišala kup nezlikanih cunj še za nekaj decimetrov


- imela gajbo jabolk sredi dnevne sobe, ker je balkon postal mala mizarska delavnica
Pravzaprav je postala mizarska delavnica kar celo stanovanje, saj nam je mojster pripeljal vrata (končno!) in jih je montiral cel dan. 


 - pri kosilu grizljala odličen domač koruzni kruh.


- poskušala z najrazličnejšimi triki Malega B prepičati, da je juha odlična (kar je mimogrede res bila).


- na vrtu našla nekaj paradižničkov, ki bodo upam notri dozoreli.


- odšla z družino na sprehod v park. 


- se zvečer vrnila domov v stanovanje polno ostružkov, žaganja in vrat!


 - zaprla vrata spalnice in zaspala.... haha, če verjamete. Vrata morajo biti odprta, da slišim otročke, če me ponoči slučajno začnejo pogrešati.