torek, 29. september 2015


Danes me je potegnilo na vrt.
Tako lep je. 
Kapucinke so se čudovito razbohotile in so šele sedaj pokazale svojo divjo naravo.
 Na metuljke še sem ter tja prileti kakšen brenčeč gost.
Jesenske astre odpirajo cvetove.
Ohrovt postaja vse bolj podoben ohrovtu.


Mislim, da je skrajni čas, da si priskrbim lep lesen ležalnik (tisti, ki obvezno poskrbi za smeh pri sestavljanju ali razstavljaju ali ko popusti platno) in na kakšen čudovit dan uživam v vrtnih radostih tudi v popolnem mirovanju.


 

ponedeljek, 28. september 2015

Festival ročnih del


 V soboto sem peljala otroke na Bled.
Zanje presenečenje, zame izlet s točno določenim ciljem.
Ogled festivala ročnih del.
Za dušo.
 

 Bilo je krasno.
S toliko dobre volje in ustvarjalne energije že dolgo nisem bila obkrožena.
Res popoln začetek jesensko-zimskega ustvarjalnega obdobja :o)


nedelja, 27. september 2015

39/52


Izlet presenečenja za otroke.
Ves čas vožnje sta gospodični brali smerokaze in glasno vzklikali imena krajev ter ugibali o cilju.

  *

"Un-Portraits of my children, once a week, every week, in 2015." 
  Joining in with Jodi at Practising Simplicity

četrtek, 24. september 2015

Ježek


Tako, pred nami je še zadnji del trilogije O hruškah in orehih.
 

Na mizico letnih časov je pridrobencljal ježek.
Pohrustal je hruške, orehe pa pustil vevericam.


Sedaj čaka prijatelja, s katerim si bosta v dolgih zimskih nočeh pripovedovala pravljice in pela pesmice ali pa le smrčala v duetu.
 

 Morda se kakšen najde tudi v Craftalnici, na živalskem izzivu
Najbolje, da povohlja malo naokoli.


sreda, 23. september 2015

Šopek


Te male hruškice in orehi so mi strašansko všeč. 
 Misli mi kar same odtavajo k njim vsakič, ko začnem razmišljati kako bi fotografirala kakšno reč.


Tokrat sem mednje postavila šopek.


Pravzaprav Šopek z veliko začetnico.
Praznični šopek, ki sem ga dobila za obletnico poroke.


Vsakič znova sem očarana nad ljubkostjo in milino teh šopkov.


 In čeprav je bila letošnja obletnica zaznamovana z neskončno utrujenostjo na obeh straneh in mi dan vsekakor ne bo ostal v spominu kot eden izmed romantičnih, je simbolika rož in barva cvetov dovolj, da me ob pogledu nanje obide občutek velike sreče.

Vrtnica je simbol neomajne in večne ljubezni, ki vnaša v življenje mir, varnost in srečo. Če je rumene barve  pa dodaja šopku še veselje in zadovoljstvo. 
Tulipan simbolizira lepoto in razkošna čustva, hortenzija pogumno žensko.
...


In ker so rože izbrane po občutku je stvar še toliko lepša :o)


torek, 22. september 2015

Ta čudovita jesen


 Ali ni čudovito?
Jutranji hlad, ki te osveži in prebudi.
 

Nato sonce prepodi meglice.
Trava se posuši.
Jopo si zavežeš okoli pasu in se prepustiš sončnemu objemu.
  

Prav težko je zdržati v zaprtem prostoru in če se le da, preselim učilnico v naravo.
 

In doma sem uvedla obvezen družinski popoldanski sprehod.
Vsi se moramo naučiti organizirati dan in če začnemo prvi mesec, sem prepričana, da nam bo uspelo ustvariti rutino, ki nam bo vsem v veselje.
Zaenkrat je, priznam, izziv.
Za vse, otroke, ki bi se raje igrali ali brali in za naju, ki bi včasih smuknila ven sama in uživala v tišini :o)
A po prvih obotavljajočih korakih je lažje, na tleh je namreč polno čudovitih listov, hrušk, jabolk in orehov, odtisi v blatu, ptice v zraku,  in na koncu se je težko vrniti domov.


nedelja, 20. september 2015

38/52


Nabiranje orehov, kotaljenje po bregu in skrivanje v travi... recept za iskreče oči, rdeča lica in velik nasmeh.

petek, 18. september 2015

Po dežju posije sonce, kaj ne?


Kar nekaj dni sem bila brez fotoaparata in moram priznati, da sem se le s težavo ozirala okoli sebe, saj je povsod toliko lepih trenutkov, ki bi jih bilo nujno ujeti in shraniti.
Otroci trgajo jesenske maline.
Jablane se šibijo pod težo plodov.
Cvetovi na rožnih gredicah.
Dežne kaplje.
Bučne vitice.

Tako lepo je zunaj.
In notri, kjer se na pultu zbirajo steklenice domačega gostega soka iz buč, jabolk, korenčka in hrušk.
Sodelavka mi je prinesla košaro domačih jabolk in sedaj čakam na trenutek, ko bom imela toliko časa, da spečem zavitek.
Pomanjkanje časa je zadnje tedne moja kronična težava. Upam, da bo minilo, ko bo minil prvi mesec šole. Čeprav se mi zdi en mesec uvajanja šolskega ritma kar dolga doba. Se mi že pozna na razpoloženju. Čisto nič jaz se ne počutim. 

Pa vi, ste že ujeli ritem?
 
 

ponedeljek, 14. september 2015

Dežne kaplje na ograji


Danes je tipičen ponedeljek, ki sledi izredno živahnemu vikendu. Še vreme to ve, zato nam je danes poslalo dež. 
Da bi počivali. 
Se igrali.
Brali. 
Poslušali glasbo.

Poleg tega preživljamo današnji dan v zelo okrnjeni postavi.
Gospodična G je zjutraj odpotovala v šolo v naravi.
Žiga je nekje v zraku in se vrača s službene poti.
 Trije smo doma.
Okoli nas je polno sledi včerajšnjega praznovanja.
Morala bi pospraviti, pa se raje prepuščam malodušju :o)


nedelja, 13. september 2015

37/52


Narodne noše, godba in kup bonbonov.

*
"Un-Portraits of my children, once a week, every week, in 2015."
 

ponedeljek, 07. september 2015

Namizna preprogica


Tako, pa smo veselo zakorakali v september.
Zjutraj se vsi podamo od doma, v vrtec, šolo, službo.
Popoldne lovimo sončne žarke na vrtu.
Večeri pa postajajo vsak dan bolj moji. Ko se otroci zavijejo v odejo in na stanovanje leže tišina, je čas, ko primem v roke knjigo ali kvačko. 
 

 Prvi končan izdelek nove kvačkarske sezone je namizna preprogica in je kot prva, kljub pomankljivostim, posebna.


nedelja, 06. september 2015

36/52


Sprva sem mislila, da so ga očarale rože, ko pa sem prišla bliže, sem opazila, da je za rožami okno v katerem je odsevala podoba Malega B. Glavo je obračal malo levo, malo desno, se pačil, nato pa nasmejan odkorakal dalje.

petek, 04. september 2015

Rože in pisma


Zadnje tedne je na naši mizi vedno šopek rož. 
Kupljen šopek dopolnim z vejicami z vrta ali pa kar cel šopek naberem na rožnih gredicah. Le te so doživele kar nekaj sprememb v zadnjem tednu in močno upam, da bodo grmički drugo leto bolj pogumno rastli in cveteli.

Konec poletja pa je prinesel tudi nekaj pisem iz bližnjih in daljnih krajev. Vsak dan s pričakovanjem pokukam v nabiralnik in kadar je v njem pismo zame... uf, veselje :o)
Polžja pošta nikakor ne more preseči internetne. Prav vsak korak je doživetje. Izbira papirja, pisala, pisanje in krašenje pisma, odhod na pošto in nato čakanje na odgovor.
In potem si vzameš čas in odpreš pismo. Ob skodelici čaja in ob šopku rož na mizi. Počasi razgrneš papir in najprej preletiš besede, obliko črk, vzorec, ki ga ustvarijo na papirju.
Včasih mine nekaj dni, preden pride pravi miren trenutek za branje pisma. Škoda bi ga bilo odpreti v naglici.
 

sreda, 02. september 2015

Šola je tu!


Ste se tudi vi zadnje dni lepili na samolepilno folijo?
Prav pogrešam čase, ko smo delovne zvezke in učbenike zavijali v koledarje. Toliko krasnih imam, pa morajo imeti vse zavito v prozorno folijo, da ne iščejo predolgo po torbi. Ampak, saj se tako hitro navadiš katera slika je za določen predmet, kaj ne? 
Kakorkoli, folije sem se rešila za eno leto... sedaj pa resne zadeve :o)