četrtek, 31. marec 2016

V gozd


Danes sem obiskala Kulturni bazar.
Na delavnici Etnografskega muzeja sem se zamislila nad nizkim obiskom. Namen pedagoške vodje nikakor ni bil tarnanje, pač pa je bila zelo pozitivna in polna energije ter idej. In ravno zaradi tega se mi je vse skupaj toliko bolj vsedlo v srec.
Pomislila sem na dolge kače ljudi pred muzeji v tujini.
Med potepanji po tujih krajih obvezno zavijemo v nekaj muzejev.
Tako spoznaš deželo, izveš ogromno novega, dobiš kup idej...

Zakaj se doma tako težko odpravimo v muzej?
Večina jih je obnovljenih in imajo resnično odlične razstave in programe.
 Vprašanje me je nekaj časa zaposlovalo, potem pa sem si obljubila, da bom poskušala uravnotežiti obiske predstav z obiski razstav. 


Potem pa sem pomislila, da je zelo podobna zgodba z obiski naravne dediščine.
V tujini si želimo čim bolj raziskati okolico.
Kaj pa doma?
Kako dobro poznamo okolico domačega kraja - v vse štiri smeri neba?
Kako daleč od doma smo šli peš?
 

Fotografije so iz gozda slabe pol ure hoda od naše hiše.
Tu sem bila prvič.
In bila očarana.
Tam so bile ugreznjene poti iz srednjega veka po katerih so spravljali les iz gozda. (ena izmed teorij)
Tam je bila miška, ki je odgriznila zelen list in ga odnesla v gnezdo.
Kalužnice.
Ogromno mladik jelke.
Parček sivih pastiric.


Ni nam potrebno iti daleč.
Doma se živi.
V tujini si le na počitnicah.


torek, 29. marec 2016

Še nekaj utrinkov preteklega vikenda


 ...škorci na vrhu smreke...


... mrest v bajerju...
Naslednji dan pa smo jih nekaj našli v posušenih lužah. Enega smo odnesli domov. Dom je dobil v vedru in ob priliki ga bomo odnesli v bolj stalno vodo.


... čmrlj in vijolice...
En šop sem odnesla domov in jih posadila na vrtu, da bodo v njih uživali tudi 'vrtni' čmrlji.


...šopek Gospodične N...

ponedeljek, 28. marec 2016

Zgodbe z vrta - 1. teden

21. - 27. marec 2016

 Male narcise so zacvetele in s tem otvorile letošnjo vrtnarsko sezono.
Na prvi pomladni dan sem v zemljo položila grah in malo gredico korenja. 
Naslednji dan sem besno opazila, da si je maček izbral mojo prvo gredico za stranišče. Vse je bilo potacano in naluknjano.
Jezna in razočarana sem preverila, kako bi se lahko uspešno spopadla z mačkami, ki so vsako leto bolj predrzne. Do sedaj sem poskušala nekako sobivati z njimi, ampak sedaj imam pa dovolj. 
Razlogov je več.
Moja mala leteča prijateljica, ki je vsako pomlad prišla, ko sem prvič zasadila lopato v zemljo in čakala na ličinke, je izginila. Pogrešam jo od lanskega poletja in krivim mačke.
Tudi drugi ptički se vse bolj izogibajo vrtu, čeprav imajo ogromno prostora in gnezdilnic. Vse prepogosto vidim mačke, ki oprezajo za njimi.
Po vrtu so kotički, kjer obupno smrdi po mačjih iztrebkih.

Verjetno sem naredila napako, ker sem jim v začetku dovolila, da so neovirano hodile gor in dol. Sedaj pa so vrt vzele za svoj teritorij. Upam, da deluje tudi obratno, če jih podim, odidejo.

No, malo sem bentila.
Se opravičujem vsem ljubiteljem prostoživečih mačk.


Včeraj, v nedeljo, sva z Malim B uredila nove gredice.
Preostanek grahovih semen je v zemljo spravil mali pomočnik, potem pa se je naveličal. 
Posejala sem še rukolo, špinačo in neke srebrne repice (jeseni niso nič naredile, a še nisem izgubila upanja).


 Vse sem pokrila z vejami in sedaj držim pesti.


sobota, 26. marec 2016

Sobotne drobtinice


 Današnji dan smo preživeli pri mojih starših.
Mami je naredila razstavo vseh velikonočnih izdelkov, ki sem jih kdaj naredila in, uau, sploh nisem vedela, da sem toliko šivala.
Letos sem k njeni zbirki dodala roza zajčje darilo zgoraj, ki je v sebi skrivalo še polno presenečenj.
 Med drugim tudi mojo prvo potico. Delala sem jo po babičinem receptu in moram priznati, da sem začutila tisti pravi okus. Seveda sem to začutila jaz, za moje otroke pa bo to okus moje potice.
Potica zgoraj na fotki pa ni moja, ampak nonina.
Po okusu drugačna, a seveda odlična. Nonina. 

Čudovito je, da ima vsaka potica svoj okus.
To so okusi praznikov, družinskih srečanj, okusi, ki ostajajo z nami in zbujajo spomine. 

petek, 25. marec 2016

Zeleni teden: prebuditev


Fotke niso z mojega vrta, ker tam se zaenkrat še bolj malo dogaja, temveč z Rožmarinkinega vrta.
Na mojem vrtu je zaenkrat veliko zelenja, pa bolj malo cvetov.
 Kar je čisto v redu, kajti vsak par zelenih listov je obljuba vsaj enega cveta.
Vsak par listov varuje v svoji sredini cvet.
Prebujenje.
Nov začetek.
Čudež.


četrtek, 24. marec 2016

Zeleni teden: oblekica


Brez dodatnih besed, ker sem z mislimi že pri knjigi, ki jo bom zdajle prijela v roke. In ker knjiga ni zelena, ampak rdeča, nima mesta tukaj.

Bodite lepo.
Dobro se naspite, jutri pečemo potico.
 

sreda, 23. marec 2016

Zeleni teden - zelena tabletka


Kadar se kdo od mojih bližnjih ne počuti dobro, vedno iščem pomoč v domači lekarni.
Čaji, mazila, obkladki, inhalacije. Polna sem nasvetov in idej.
Kadar se ne počutim dobro jaz, kot je to na primer zadnji teden, veliko teh nasvetov čudežno izgine in potrebujem veliko volje, da ne posežem po beli kemiji. Vztrajam, da to res ostaja skrajni izhod v sili. 

Zato je iščem harmonijo.
V sebi, v svoji okolici, v odnosih.
Vdih, izdih.
Mirno.
Sproščeno.
Vse bo dobro.
Pozitivne misli za pozitiven potek dogodkov.

A jaz ne bi bila jaz, če ne bi ob tem potrebovala tudi nekaj oprijemljivega.
Vem, da si težave z želodcem v veliki meri povzročim sama z samoživciranjem. Za reševanje težav, pa moja psiha potrebuje pomoč, nekaj preizkušenega.
Zaenkrat sem najbolj zadovoljna z Algeo.
S svojim vsestranskim pozitivnim delovanjem mi resnično zelo ustreza.
Tako je, kot bi njeno zdravilno moč z mislimi usmerila v tisti delček mene, ki potrebuje vspodbudo. 
In deluje.

P.S. Čeprav gre za reklamo, so vse zapisane besede moje in sploh nikoli ne bi napisala nečesa, v kar ne bi verjela.


torek, 22. marec 2016

Zeleni teden - sadikce


Zelje...
za celo njivo, kot pravi Žiga.
Se nama je z Malim B pač malo streslo :o)

Je pa zato paradižnikov manj. 

V najkrajšem času jih moram presaditi v ločene lončke, da bo imela vsaka sadika prostor za rast.
Sploh si nismo tako različni. 
Rastline, živali in ljudje.
Vsak od nas potrebuje prostor, v katerem se dobro počuti.
V zadnjih dneh iščem tak miren kotiček v sebi. Prostor, kamor bi se z mislimi lahko zatekla, in se umirila, sprostila. Kajti, čeprav imamo kotiček v materialnem svetu, verjamem, da si ga moramo ustvariti tudi v duševnem. Ker nam urejena okolica nič kaj dosti ne pomaga, če smo od znotraj razvrani ... in obratno.


 

ponedeljek, 21. marec 2016

Zeleni teden - šopek


 Ta teden razglašam za zeleni teden na Drobtinicah.
Zelena pomirja. To potrebujem.
Zelena zdravi. Tudi to potrebujem.
Iskala bom zeleno okoli sebe in se ji prepustila.
*
 Zanimivo, rahlo trnasto, ovijalko z grozdastimi okraski sem prinesla z našega obmorskega izleta. Me prav zanima, ali bo naredila korenine.


nedelja, 20. marec 2016

Rilkejeva pešpot


 V petek sem vztrajala in trmarila (ne bom delala, vseeno mi je, če imamo kup desk na vrtu, hočem na izlet)
in v soboto zjutraj smo se odpeljali proti Italiji. Točneje Sesljanskemu zalivu, kjer smo pustili avto, počakali, da skoči še zadnji skakalec v prvi seriji in se odpravili proti Devinskemu gradu.
Pot je znana kot Rilkejeva pešpot.
Po dolgih deževnih dneh, je bil sprehod pravi balzam za dušo in telo. 
Bilo je toplo.
Ptice so se podile v grmovju.
Po tleh so lezle kolone gosenic.
Pod nami se je svetilo morje.
Prvi cvetovi so nas razvajali s svojimi barvami.
Otroci so plezali po skalah, kjer so le smeli.
Pri Devinskem gradu smo imeli prvi letošnji piknik.
Krasno je bilo.


četrtek, 17. marec 2016

To in ono o hrčkanju


V veliki želji urediti in prevetriti zaloge blaga in predvsem oblačil namenjenih recikliranju, sem se lotila šivanja velikonočnih pozornosti. Košarice, igračke, ...
Vzporedno s šivanjem namreč pregledujem zaloge in delam tri kupe: obdržim, podarim/zamenjam, vržem stran. Čista resnica je, da si je za vsako reč potrebno vzeti čas in da po določenem časovnem premoru drugače gledamo na reči. Tako je tudi z mojim kupom blaga. Sprva se mi je zdelo, da je še vse uporabno in da bom vse predelala in oh in sploh. Sedaj pa mi je jasno, da je to nemogoče. Obdržim, kar mi je všeč, je lepo ohranjeno in ima ustrezno sestavo.
Ker je stanovanje premajhno za tolikšno količino reči.
Ker je časa premalo za tolikšno količino projektov.
Ker je pospravljanje zelo meditativno.
Ker se dobro počutim, ko se ločim od reči, ki bi jih lahko imenovala čustvena navlaka. 
Ker poskušam slediti misli o poenostavljanju življenja, pri čemer drži manj je več.

Bodite lepo.

nedelja, 13. marec 2016

Od petka do nedelje ali vikendkanje


Lučke na vodi so tako romantične, se vam ne zdi. Nekaj čarobnega je na tem našem prazniku in prav je, da ne pozabimo nanj. Že tako je čisto preveč običajev odšlo v pozabo ali pa smo način praznovanja prevzeli iz tujine. V knjižnici me redno zanese med etnološke knjige in se potem tiho jezim nase, da ne naredim dovolj, se ne spomnim pravi čas, ... A nekaj običajev je dovolj trdno zasidranih, da so postali del nas.
*


 Po spuščanju gregorčkov, sva z Gospodično N reševali žabice. 
Pred enim tednom smo se na reševanje podali družinsko. Na spletni strani Pomagajmo žabicam! sem poiskala najbližjo lokacijo, prebrala navodila in kontaktirala lokalnega koordinatorja.
Reševanje žabic je prav posebno delo. Popolnoma se osredotočiš, previdno in počasi stopaš ob ograji in v vedro dviguješ male živalce. Nekatere so popolnoma mirne, druge pa poskušajo zbežati. 
Ko jih čez čas izpustiš v vodo na drugi strani ceste, se zaveš, da si ves ta čas rahlo zadrževal sapo. Z vsakim žabjim zamahom si malo oddahneš in si vesel, za vsako žabico posebej.
Z Gospodično N sva prenesli največ krastač, ki so resnično nekaj posebnega.
*

 Soboto pa smo preživeli pri Rožmarinki ob tradicionalnem pletenju košar.
Lansko leto sta moja starša pripravila prvo pletenje. Bili smo navdušeni in tako se je začela pomladna tradicija.  
Kup šibja se je naglo manjšal in število končanih košar je močno preseglo pričakovanja. Gospodična N je bila najbolj vztrajna (spletla je pet košaric) in je pletla še, ko nas je burja spodila v hišo.

 *
  Nedelja? V nasprotju z imenom, sem se morala lotiti dela, saj sem med tednom močno zanemarila vzdrževanje minimalnih standardov urejenosti stanovanja. 
In šivala sem... pokažem kmalu.