DIY Snežni zajčki

S šolo je povezana ena fina reč.

Ker kjer se le da poprosimo za kakšna sponzorska sredstva (tako se fino reče ostankom v proizvodnji) imamo vedno material, ki kar kliče po kreativnosti. 

Pred časom smo dobili dve vreči ostankov iz tovarne Svilanit. Super zadeve, vam povem. Frotir v takih in drugačnih barvah in oblikah.

Z učenci smo iz belih kosov vozlali zajčke. Krasna vaja motorike, sledenja navodilom in še luštkan izdelek dobiš na koncu. Sicer smo imeli cel razred poln muck, saj se frotir krasno cufka, ampak to je le dodalo k avtentičnosti :o)

Če se boste tudi sami lotili sneženih zajčkov, vam spodaj podarjam postopek izdelave. 

In naj vam prišepnem, da mora biti blago za zajčke debelejše (torek kot frotir), da dobite dovolj velik vozel in da bi bil flis najprimernejši, ker se ne trena.

 

 Do naslednjič...

  

48/52 Sobotne drobtinice

 No, pa smo tam...

kjer ni muh,

so pa kraguljčki

in mraz

in veselo pričakovanje

in hudo polni dnevi.

Tooooliko reči vam moram pokazati, pa dnevi kar bežijo mimo.

Začnimo s soboto, ste za to?

To soboto sem...

...pozabila doma fotoaparat.

... imela delovno soboto v šoli.

... bila zelo zadovoljna z ustvarjalno vnemo učencev, saj smo naredili kup luštnih reči. Mini venček na prvi fotki je eden izmed naših izdelkov. Tega, ki krasi našo omarico, je naredila Gospodična N. Okoli kartonastega oboda je navila vrečevino. Ostalo smo prilepili z lepilno pištolo.

... uredila adventni veček na mizi. Prva varianta je bila brez pladnja, pa je bilo to silno nepraktično.  Sedaj pa je zadeva premična v enem kosu, ne devetih :o)

Katja, hvala za kolesca, res so super.

... si prvič po poletnih počitnicah privoščila popoldanski spanec.

... se po spancu spomnila, da je Gospodična N povabljena na rojstni dan in da so trgovine že zaprte in da bom sedaj res morala narediti darilo v danjem trenutku. Nastalo je ogrinjalo za superjunaka.

* * *

Se kmalu spet oglasim.

* * *

Dodatek: Ojej, ojej. Zjutraj, ko sem se v ledenih meglicah prebijala proti službi, sem imela glavo polno najrazličnejših misli. Med njimi tudi tole objavo in če premlevam že objavljeno objavo pomeni, da sem nekaj pozabila.Torej, draga Odmevčica, ti si zagotovo vedela, zakaj si mi poslala štiri zvezdice, meni pa se je posvetilo, ko sem začela sestavljati venček :o) Hvala!

Oranžno kot buča ali Moje prvo leto z bučami

Popolnoma sem padla not.

V buče.

Tiste ta prave. Tavelike.

Seme za muškatno bučo sem dobila od sodelavke, ki ima vrt v malem prstu. Čeprav nisem bila popolnoma prepričana, da bom kos nalogi, sem nekaj semen potisnila v zemljo in čakala.

In čakala.

Tri poganjke so mi pojedli polži, itak.

Dva sta ostala in rastla.

V mislih sem si jih že slikala. Velike zelene muškatne buče.

Vitice sta stegovali čez travnik.

Cveteli sta.

Bučke pa nobene.

In potem, pozno, veliko prepozno, da bi lahko upala na veliko bučo, se je prikazal bučni dojenček.

O, kakšno veselje.

Proti koncu oktobra, ko se je zunaj toliko shladilo, da je steblo odmrlo, sem bučo prinesal noter.

 Za okras, seveda.

Pa je prišel dan, ko sem bučo postavila na pult in zarezala vanjo.

Kako je zadišalo!

Čudovito zadišalo.

 Prevzel me je čudovit občutek, popolno navdušenje.

Muškatna buča z mojega vrta!

Uau.

Po kosilu sem si zapisala v vrtičkarski dnevnik velik klicaj pri bučah ter zraven nekaj vrst, ki bodo drugo leto dobile prostorček pri nas.

Saj vem, da je hecno, saj se je vrtičkarska sezona ravno dobro končala, ampak jaz komaj čakam na začetek naslednje!

Katere buče so vam ogrele srce?

Pesem lesa

Les imam rada.

Vsak kos lesa nosi v sebi pesem.

Pesem o miški, ki je izgubila želod.

Pesem o fantu, ki se je naslonil na drevo in čakal svojo drago.

Pesem o vetru, ki je pel vevericam uspavanko.

Pesem o pomladi in pesem o jeseni.

Pesem o viharju.

Ta čudovit kos lesa nosi tudi mojo pesem.

47/52 Sobotne drobtinice

 V soboto sem...

... se podala v vetrovno in deževno jutro. Cilj - tržnica.

 

... bila čisto navdušena nad barvami javorovih listkov na tleh. Prav zaradi njih sem šla po drugi poti kot običajno oziroma zaradi njih sem šla po malce daljši poti.

... imela pomočnika pri pripravi testa za lešnikov kolač.

 

... kvačkala. Kvačkanje bombažnega traku je muka, vkvačkovanje bombažnega traku z bombažno nitjo je milina.

... med kvačkanjem imela priložnost opazovati mini šolo.

 

... doživela montažo obešalnika za jakne v predsobi. Jupiii!

... se sladkala s kolačem. 

Zastavicam se pa res nisem mogla upreti, pa čeprav sem jih dlje časa delala kot pa so bile postavljene :o)

... pozabila na to, da je bil v petek zadnji rok za prijavo na izmenjavo okraskov. Evo, zdajle bom uredila tudi to.

Predpasnikaste srajce ali srajčkasti predpasniki

Ja, čisto resno sem se zakopala v zalogo blaga in uživam. 

Sešila sem dva predpasnika in tega na fotkah si je izbrala Gospodična N. Jutri ga bo nesla v šolo (imajo naravoslovni dan) in bo pripravljala sadno solato.

 

 Preden se posvetim naslednji srajci, bi vas še enkrat povabila k izmenjavi novoletnih okraskov.

Čau!

Slikanje s prsti

Ko pomislim na Narodno galerijo, pomislim na sliko Ivana Groharja Snežni metež v Škofji Loki. (In seveda na Ivano Kobilico in njeno Poletje, ampak ta ni bila tema te ure.)

Žal otrok nisem mogla peljati v galerijo, sem jim pa poskušala v razredu pričarati imresionistično umetniško vzdušje.

Ogledali smo si slike umetnin in hitro ugotovili, da se od blizu vidi le madeže in pike od daleč pa se vidi ulica in hrib in drevo in... Otroci so čudoviti. Kaj vse vidijo!

Ustvarili so tudi svoje umetnine.  Brez čopičev. S prstom. Jupi! 

Pika, pika, pikica... 

Nekateri prstki pa so bili neubogljivi in kar niso hoteli skakati po papirju in odtiskovati pik. Drsali so se in risali črte. Te prstke smo najprej naučili skakati, potem pa je tudi njim šlo.

 ***

46/52 Sobotne drobtinice

Tole naštevanje sobot me čedalje bolj opominja na to, kako malo sobot je še ostalo do konca leta.

In če pomislim, da je božič še kakšno soboto prej in da se moje šivanje ne odvija popolnoma po načrtu.... šment, napeto postaja :o)

Torej, sobota.

Takole je bilo:

... sončno od jutra dalje... vsaj v našem koncu. Malce južneje sem zapeljala pod siv dežnik, ampak je tudi tam čez čas zmagalo sonce.

... pa me tisti siv pokrov na nebu niti ni tako zelo motil, ker se čajčkala s prijateljicami.

 

... videla sem obešalnik, ki ni bil obešalnik, ampak bi ga jaz imela za obešalnik in sedaj tuhtam, kako bi prišla do njega. Brez heca, to reč bi imela v predsobi. 

 ... lotila sem se tudi vrta. Uspelo mi je očistiti tri grede, napolniti dve košari z zelenjavo, se poškodovati in posaditi česen. Upešno, ni kaj.

Pobrala sem visok fižol za zrnje, ki ima velike, močne stroke in sedaj ne vem kaj naj naredim z njim. Stroki so še čudovito zeleni ampak verjetno žilasti. Predlogi?

 ... očarana sem nad stanjem vrta. čeprav je november je še vedno bogat. Za zajrtk smo na primer imeli svež paradižnik. Podzemne zelenjave pa je sploh še polno.

... vzela sem si tudi urico za šivanje. Trenutno predelujem moške srajce. Tiste v bolj ženskih barvah :o)

... zvečer pa kozarček s prijatelji in ples v pižamah za otroke.  

Lep sendvič je bila tale moja sobota.  Pa vaša?

*

Ne spreglejte povabila na izmenjavo okraskov.