9/52

 

*

"Un-Portraits of my children, once a week, every week, in 2015."

 

Joining in with Jodi at Practising Simplicity

Zgodba o beli kroglici

Nekoč sem nakvačkala belo kroglico.

Hotela sem narediti snežaka ali venček iz raznobarvnih kroglic ali obesiti stotine podobnih kroglic s stropa.

Pa je minila zima in nihče ni niti pomislil na snežaka, venček in še najmanj na snežni metež sredi dnevne sobe.

 

Minila je še ena zima.

 Minila je tudi že tretja zima, ko se je kroglica opogumila in se prikotalila iz košare.

Položila sem jo v dlan in nekaj časa sva se nemo opazovali.

 Za snežaka je bilo prepozno, prav tako za snežni metež in venček, ki bi spominjal na novoletne balončke.

Čas je za rože in zelenje. No, vsaj začel se je čas rož in zelenja.

A ker je zunaj zjutraj še presneto hladno in ker se v šal zavijam tja do konca aprila, sem si naredila broško, ki si jo lahko pripnem na šal in imam šopek vedno ob sebi.

Rožico prijavljam tudi na izziv Craftalnice.

Zvončki pri Rožmarinki

Bel kot zima,

zelen kot pomlad.

 Zvonček.

 Ob Rožmarinki jih vsako leto cveti več.

Družbo jim delajo narcise.

Kmalu bo zacvetelo sadno drevje.

Čudovito je in niti rahla burja ne more odpihniti pomladnega občutka, ki ga prinese toplo sonce in ure preživete zunaj.

 Zgodnja pomlad je tudi čas za nabiranje vrbovih šib.

So čudovit okras, saj se njihova barvna paleta razteza od rumene, zelene, rdeče do rjave. Lepe so v vazi ali spletene v podobi košar. Ob potrpežljivim dedovim vodstvom je bilo delo mirno in izdelek čudovit.

Mislim, da bi pletenje košar lahko postala zelo lepa pomladna tradicija.

 Saj res, šibe zelo hitro postanejo tudi loki in puščice za male indijance.

 Krasno je bilo.

 

Prijetni večeri ob ognju

Po počitniškem dnevu polnem dogodivščin, me najdete na ovčji koži pred ognjem. 

Režem. 

Šivam. 

Uživam.

Rožico po rožico.

 

Listek za listkom.

Perlica ob perlici.

 Venček za pozdrav pomladi.

Rožice za izziv.

 * 

Obljubim, v naslednji objavi bodo ali zvončki ali poličke ali pa kar oboje :o)

Izlet v Ljubljano

 Zvončki in poličke bodo še malo počakali, kajti danes smo se z malimi počitnikarji odpeljali v Ljubljano.

Z vlakom.

 Žur.

Edini pravi most čez Ljubljanico je Zmajski most, če slučajno še niste vedeli.

In nedaleč od mostu je tudi najsimpatičnejša izložba, izložba lutkovnega gledališča. 

Upala sem, da bom dobila karte za predstavo v prihodnjih dneh, pa so bili spletni nakupovalci žal hitrejši. 

Hja, bova pa z Malim B še nekaj časa brala knjigo in počakala na naslednji ugoden datum predstave.

Od lutkovnega gledališča nas je pot vodila skozi Staro Ljubljano do Prirodoslovnega muzeja.

Ta muzej je pri moji trojici zelo priljubljen. 

Ne le, da se je sem preselil naš sosed, gospod Mamut, tudi kita imajo in dinozavra.

Če pa vprašate Malega B-ja, ga ni čez kankan profesorja Umka.

Saj razumete, kaj ne.

8/52

Si lahko predstavljate, da večkot en teden nisem prijela fotoaparata v roko?

Res ga nisem.

Nisem še slikala zvončkov na vrtu.

Nisem slikala novih polic v mojem ustvarjalnem kotičku.

In najbolj nedojemljivo: nisem slikala otrok.

Očitno me nekaj tare.

Upam, da bo kmalu bolje.

Imam pa eno luštno drobtinico prejšnjega tedna, ki nikakor ne sme utoniti v pozabo.

*

Mali B se igra v dnevni sobi in poje. 

Poje eno in isto melodija.

Poje, poje in poje.

Iz svoje sobe se oglasi Gospodična N: B, a lahko prosim prižgeš radio?

Mali B: Saj jaz pojem.

Gospodična N: Proooooooosiiiiiim.

Mali B: Hvala mi reči, ne prosim.

*

Volkulji

Gospodični sta si letos zamislili, da bi bili za pusta volkulji.

Nad izbiro sem bila presenečena, a mi je bilo všeč.

 Sploh ker sem ravno prebrala trilogijo z volkovi v glavnih vlogah (Srh, Nemir, Večnost), ki me je čisto prevzela. (Če vam je všeč mladinska literatura, fantazija in seveda volkovi, potem je to knjiga za vas.)

Za velo volkuljo sem uporabila že davno kupljeno blago (mislim, da sem hotela sešiti kostum za ovco), za temno sivo/črno volkuljo pa sem razrezala ene svoje hlače, babičino krilo in nek ostanek blaga. Kroj je nastal po postopku položi (že obstoječo oblekco) in izreži.

Prav dobro je uspelo.

Pravzaprav sta me Gospodični prosili, če lahko odrežem repa, da bi obleki nosili še v nepustnem obdobju.

To se sicer ne bo zgodilo, jima bom pa sešila novi obleki, pri katerih bom večjo skrb namenila natančnosti :o) in bosta potem bolj primerni za med ljudi.

7/52

Gospodična N in Kurent.

*

"Un-Portraits of my children, once a week, every week, in 2015."

 

Joining in with Jodi at Practising Simplicity