torek, 27. september 2016

Slišite?


 Petje neba...


...ples vetra s travami...
 

... zvonenje kapljic rose...
 

... zlate sončeve poljube...
 

...  smeh čebel...


... jesen...

Jo slišite?

Čudovito pesem poje.
Pisano pesem jesenskih listov.
Radodarno pesem sliv in jabolk.
Pesem o dišečem kostanju in skrivnostni jutranji megli.


petek, 23. september 2016

Jesen

  
Medtem, ko se z Malim B boriva z virusi, 
se je poletje poslovilo.
 Na delovno mizo sem si prinesla prvi jesenski šopek.


 Na kavču se kopičijo odeje in stanovanje diši po kompotu.
Dnevi so polni pravljic, sestavljank, zakajev in barvic.
Ko se iz šole vrneta gospodični, rešujemo naloge, za velike šolske, za male cicijeve.

  
Kakšen virus sem ter tja človeka lepo utiri, 
umiri, 
vrne k sebi.
 

sreda, 21. september 2016

Tukaj & zdaj


 Tukaj & zdaj
Ljubim// kip knjig iz knjižnice in vse zgodbe skrite v njih
Okušam// domače hruške in čokoladno hruškovo pecivo
Pijem// čaj
Čutim// vznemirjenje ob veliki vrtni spremembi... še dobro da je pred nami zima in z njo veliko uric načrtovanja 
Poslušam// Ditko...čudovita je
Ustvarjam// z vodenkami in s čopiči različnih velikosti 
Razmišljam// o najboljši organizaciji šolskih dni
Sanjam// o sončni pisani jeseni
Grab button for Say! Little Hen
 Here & now
Loving // a pile of library books and all stories inside waiting...
Eating //
homegrown pears... pear cake...
Drinking //
tea
Feeling //
excitement ... we made a giant step and bought a garden behind our house... can't believe it's ours... that's what we were dreaming for years
Making //
illustrations for new book... it's a process... taking a lot of time...
Thinking // about the best school day organization... learning, homework, us
Dreaming //
about a sunny colorful autumn
 

nedelja, 18. september 2016

Romantičen vikend


Ta vikend je bil čisto najin...
Otroke sva odpeljala v varstvo k mojemu bratu in noni ter se obrnila proti zahodu. 
Smer Idrija.
 Pred ciljem najinega oddiha, sva se ustavila v Geoparku Idrija. Želela sva si ogledati klavže. Po ogledu Divjega jezera in nekaj kilometrih vožnje dalje, se je pred nama prikazal zanimiv prizor. Reka čez cesto, polovica mostu verjetno nekje daleč v strugi ter zasilna pot čez deročo vodo... hm... Pa sva pustila avto kar pri tablah, ki so opisovale nevarnost stanja...  in se peš podala dalje. V bližini je bil prijetno zibajoč viseči most, po prečkanju katerega se ti je še nekaj časa zibal želodec. 
In sva šla... z roko v roki... po cesti dalje... mimo izvira sveže studenčnice... skozi gozd poln pokajočega drevja ... ali medvedov... kdo bi vedel... in ko sem že skoraj obupala nad tem, da bova sploh prikorakala do cilja, sva jih zagledala pred seboj. Klavže. ha, pa sva se lahko obrnila :o) in šla zopet mimo godrnjajočih medvedov, kjer me je Žiga presneto ustrašil... do zibajočega mostu.

Strinjala sva se, da je bilo za najih izlet prav fino, da je voda odnesla most, ker se drugače ne bi ustavila. Tako pa sva imela krasen sprehod, na katerem sva klepetala tako rekoč ves čas.
 

Popoldne sva prispela v Kendov dvorec obisk katerega sva si privoščila ob okrogli obletnici najine zveze, ki traja od srednješolskih dni.
Popolno je bilo.
Neskončno prijazno osebje,
krasno urejena notranjost dvorca,
okusna hrana, 
prijeten vrt...



❤ 

Ob najini obletnici pa imam nekaj romantičnega tudi za vas.
Pustite komentar in mi napišite kater je po vašem mnenju naj romantičen kraj ali pa naj romantičen dogodek.
Časa imate en teden, do nedelje 25. septembra.

sreda, 14. september 2016

Pozdrav in objem


Jojprejoj, kako grdo sem zanemarila tale svoj kotiček.
Prazaprav kar nekaj svojih kotičkov.
Vrt le na hitro ošvrknem s pogledom enkrat na dan.
Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje poslala pismo - kateri od mojih tako ljubih dopisovalk, da o makovih semenih sploh ne govorim. (Obljubim, bom, drugače me lahko koklja brcne in golob pokaka, rože naj mi ovenijo in zelje mi lahko pojejo polži.)
Volne nisem prijela v roke vse od začetka šole in približno v istem času sem imela nazadnje na mizi šivalni stroj. To v bistvu niti ni tako daleč nazaj, a zdi se cela večnost. Verjetno zato, ker je bilo naše druženje tako kratkotrajno.


Edini kotiček, ki v zadnjih tednih prejema mojo polno pozornost je likovni. 
Sodelujem pri nastajanju nove slikanice in ob tem imam blazno tremo.
Težko mi je takole stopiti v prvo vrsto in občutek, da bo nekdo zagrnil zaveso in mi sporočil, da je igre konec, me čisto prepogosto obide.
Ampak vztrajam in upam, da bo trud poplačan z nasmehom vsaj enega otroka.


Pozdrav, objem in se kmalu spet oglasim :o)

četrtek, 08. september 2016

Zgodbe z vrta

23. teden
22. - 28. avgust 2016


Vrt je konec avgusta in v začetku septembra zagotovo najlepši.

Poln je cvetov, 
plodov, 
razbohotile so se tudi rastline, ki sem jih delno odpisala (buče),
kapucinke so zavladale kompostu...

Prav prijetno divje je kamorkoli pogledam :o)
 



24. teden
29. avgust -  4. september 2016


A niso tile paradižnički čudoviti?
Čeprav se malo iz navade pritožujem nad stanjem paradižnikov (in  stem mislim na grme oz. kup grintastih stebel in listov), so letos čudovito rodili.


Veje jablane se upogibajo do tal.
Nekaj jabolk vsak dan pade na tla, nekaj jih utrgajo otroci (čeprav lahko vzamejo le tista, ki sama odpadejo... grr, vsako leto ista pesem), a jih bo kljub temu dovolj tudi za bolj potrpežljive.

*
 Vabim vas, da se pridružite mojim vrtnim zgodbam in odprete vrata svojega vrtička.
Pustite komentar z povezavo do vaše vrtne dogodivščine. 
Z veseljem vas obiščem. 
 

torek, 06. september 2016

V planine!


 Prvi septembrski vikend nam je prinesel pobeg od običajnega vsakdana.
Odšli smo na Veliko Planino in v leseni bajti s prijatelji preživeli pravi planinski odklop, brez televizije, radia, urnika, s skodelo kislega mleka in žganci.


 Planina je še vedno polna dobrot. 
Brusnice, maline, jagode in borovnice se bleščijo v soncu in vabijo otroke le korak s poti.


S pohajanjem po Planini se nismo preveč naprezali. Večinoma smo se držali bajtice, saj smo v njeni okolici našli več kot dovolj zabavnih kotičkov. Postavljali smo hišice za palčke, opazovali mravlje v mravljišču, prepoznavali oblike v oblakih, peli pesmi in jih spremljali z naravnimi inštrumenti, oblikovali slike s palicami in suhimi listi...


*

Hvala vsem za prijazne besede sožalja.