četrtek, 31. december 2015


 Naj bo današnje praznovanje čisto po vaši meri in naj se vam kotički ustnic vihajo ves čas le navzgor!

Objem.

torek, 29. december 2015

52/52


Mali B pri sestavljanju proge za frnikole. 
Brez dvoma je to ena izmed naj igrač, ki je kot ustvarjena za našega fanta. 
Sreča in veselo poskakovanje, ko se frnikola brez zatikanja skotali do dna pa je nekaj, kar bo ostalo v mojem spominu za vedno.

ponedeljek, 28. december 2015

Snežakovi poljubčki


Na Pinterestu sem našla res simpatično idejco za malo pozornost, recimo za sodelavke.
 Po dolgem premoru od papirčkanja, mi je prav ustrezalo en večer nameniti striženju, prepogibanju, lepljenju.
Pravzaprav rada papirčkam in ob pogledu v mojo zbirko takih in drugačnih papirjev, izrezkov, prospektov... je res čudno, da tako malo časa namenim tej ustvarjalni panogi :o)



sobota, 26. december 2015

51/52


Mali B je začel izgovarjati črko R.
Prišlo je čisto spontano in naravno.
Njegova mehka izgovorjava pa je še vedno tu.
Ljubka in nežna.

 
"Un-Portraits of my children, once a week, every week, in 2015."


 

četrtek, 24. december 2015

Božične želje


Naj bo 
toplo,
mehko,
dišeče, 
prijetno.
 

 Podarite
objem,
nasmeh,
ljubezen.


Želim vam čudovit in miren večer v najboljši družbi.

petek, 18. december 2015

Jupiiii!


Petek!

Danes bom klepetala dolgo v noč, jutri pa spala, haha.

Če pa slučajno niste tako veselo razpoloženi, pa si zavrtite recimo tole (videa ne gledat), ki je pri gospodičnah trenutno plesni hit, in se zavrtite še sami. S hulahop obročem ali brez :o) Deluje!

sreda, 16. december 2015

Veseli december


Toliko stvari se nam zgodi vsak dan, pa nimam časa o tem pisati.
Verjetno sem že lansko leto modrovala o najbolj polnem adventnem času kadarkoli, ampak letos smo še bolj zaposleni.


Branje pravljice v kateri najdemo dnevno nalogo,
ustvarjanje,
 obiski različnih prireditev, koncertov (včeraj smo bili v Cankarjevem domu na odličnem koncertu Enci benci Katalenci)
šolske prireditve,
otroška druženja in novoletne službena srečanja,
in še in še. 


Vmes nam je poštar prinesel vse paketke letošnje izmenjave okraskov.
Dva dni smo jih imeli v košari preden smo si lahko vzeli dovolj časa za odpiranje, občudovanje in obešanje na brezove veje v predsobi. To je postala naša tradicija - skupno odpiranje paketkov - in moram priznati, da je poleg ustvarjanja, to zelo pomemben in meni zelo ljub trenutek. 

Dragi moji, čudoviti ste!
Hvala vsem.

 

ponedeljek, 14. december 2015

Vikend pri Rožmarinki


Doma sem pustila 
kup šolskega dela
polno košaro umazanega perila in drugo košaro polno nezlikanega perila
knjigo, ki jo moram prevest
besedilo, ki bo postalo knjiga
in še kup drugih reči
ter sedla v avto.

Otroci so doma pustili šolske srbi in razmetane sobe
ter sedli v avto.

S seboj smo vzeli ogromno ustvarjalnega materiala in se odpeljali.
K mojim staršem k Rožmarinki.



 Super je bilo.
Odšli smo na dolg sprehod v okolici Štanjela.
Nabirali smo storže, klepetali, plezali po drevesih in uživali v sončnih žarkih.

Kasneje smo se greli ob topli peči, šivali, kvačkali in risali.

Počasi ustvarjamo novo tradicijo. Predpraznično ustvarjalni vikend odklop.


nedelja, 13. december 2015

50/52

 
 
"Un-Portraits of my children, once a week, every week, in 2015."

sreda, 09. december 2015

O darilih iz srca in drugih podobnih ogroženih bitjih


Zadnje dni veliko razmišljam o obdarovanju in o tem kaj mi pomeni in kaj sem mislila, da pomeni drugim.
Ja, čas je že tak, da je ta tema zelo aktualna.
Družine sklicujejo (skorajda krizne) sestanke na katerih poskušajo uskladiti želje in pričakovanja s stanjem denarnice.
Debate in poizvedovanja kako poteka to drugod potekajo za različnimi mizami - službenimi in kavarniškimi.
Nič daril, se sliši udarec kladiva.
Samo otroci, so milostni drugi.
Ne maram kupovati daril in tudi sam nič ne potrebujem, sem tudi slišala od bližnje mize (hja, včasih malo vlečem na ušesa).

 Resnično sem malce žalostna.
Nekako ne morem razumeti, da je nekaterim dejansko težko nekomu nekaj podariti. Da jim to povzroča stres. Nočne more.

Vem, prizori na televiziji nam nič ne olajšajo. Vsi so tako srečni in zaljubljeni in otroci so pridni in se prijazno zahvalijo za kos božične pogače. Na majčki nimajo niti enega madeža. V naslednjem prizoru najprej razdelijo darila starim staršem in staršem. Absolutno ne pade nikomur na pamet, da bi se zakadil v svoje darilo in bi papir frčal vse naokrog.
Darila so vsa po vsrti zadnji dosežek telekomunikacij, oblikovanja, mode in celo avtomobilske industrije.
Pišuka, saj imate prav, če ne boste letos vsaj dvema kupili novega avta, je res bolje, da se sploh ne lotite nakupovanja daril.

Haha, hec, saj veste, kaj ne.

Obdarovanje je vendarle dejanje srca. Malenkost, ki jo zagledaš v izložbi in ob kateri pomisliš na določeno osebo. Vrečka s semeni plavice in maka. Modelček za piškote v obliki gobice.
Čudovito mehak šal.
Zbirka pesmi najljubšega avtorja v antikavriatu.
Uokvirjena fotografija skupnega piknika.
Da ne govorim o lastnoročno izdelanih pozornostih, v katere vtkeš ljubezen, želje in čas.

Drobne pozornosti s katerimi obdarovancu sporočiš, da si mislil nanj. Daš mu vedeti, da je zate pomemben, da ga imaš rad in da ga razumeš.
Nič drugega. Ljudje potrebujemo ljubezen in pozornost. In potrebujemo majhne dokaze le tega. Nekaj, kar nosimo s seboj v torbici ali pa nam cveti na vrtu. Malenkost, ki nas spomni, da imamo okoli sebe ljudi, katerim smo pomembni.


P.S. Prosim ne razumet zgoraj napisanega, kot da dajem prednost darilom pred časom, ki ga preživimo skupaj. Nikakor ne. Govorim o samem tradicionalnem dejanju obdarovanja, ki je staro kot je staro človeštvo. Preživljanje časa z družino pa je vrednota, ki bi potrebovala popolnoma svoj post.

torek, 08. december 2015

Knjižno kazalo


Zasanjana Petra me je  razveselila z darilom izpod njenim spretnih prstov.
Podarila mi je knjižni kazalo, ki bi si ga z veseljem nadela tudi na glavo, da bi mi držal lase nazaj (to je naredila moja najstarejša hči in prav pristajalo ji je). Res je izredno simpatično in lično izdelano.

Petra hvala, kot vidiš je že v uporabi - zanekrat kot kazalo, v prihodnosti pa morda tudi kot modni dodatek, haha.


Za tiste pa, ki iščete zabavno, nagajivo, navihano, malo odštekano in slogovno bogato branje za svoje male bralce ali pa tudi zase, vam priporočam Tonjo iz Hudega brega. Odlična je. 

49/52


Čokolade (v levi roki) in parkeljna iz testa (v desni roki) ni delil :o)

"Un-Portraits of my children, once a week, every week, in 2015."




 




sobota, 05. december 2015

Ta teden


Pet drobtinic tega tedna:

  pospravili smo jesensko dekoracijo in pustili da si stanovanje nabere moči pred obešanjem zimske
obiskali smo sejem pri moji šoli in se najedli piškotov :o) 
na Ta veseli dan kulture smo obiskali Škofjo Loko. V muzeju nisem bila vse od srednje šole in moram priznati, da se nisem spomnila niti ene same stvari. Spomin je hecna reč. Moram pa povedati, da je zelo simpatičen muzej in v teh mrzlih dneh gorijo v kaminih ognji, kar ustvari izredno prijetno ozračje.
izdelali smo Miklavževe nogavice in jih obesili v dnevni sobi (fotka zgoraj prikazuje material, ki smo ga uporabili - sfilcane puloverje, čipke, granny kvadratke...)
po doooolgem času sem naredila domači pralni gel za perilo in se spraševala, zakaj ga ne delam redno.


torek, 01. december 2015

Dobrodošel december!


Hura, december je tu!
Na ulici so otroci iz vrtcev okrasili drevesca.
Z Malim B sva se sprehodila med mizicami vrtčevskega sejma.
Obešen je adventni koledar in palčki so nam prinesli vanilijev sladkor.
Kaj lahko naredimo iz njega?
Piškote seveda!

*
Kako pa ste vi preživeli prvi decembrski dan?

*

Drage dame, vse, ki ste me pocrkljale s svojo prijaznostjo pod objavo Prijaznost, mi prosim sporočite svoje naslove.

nedelja, 29. november 2015

48/52


Ognjena zabava v parku.
 

*

"Un-Portraits of my children, once a week, every week, in 2015."
 

torek, 24. november 2015

Prijaznost


Pri Gospodični N se v podaljšanem bivanju odvija res simpatična dejavnost: vsak mesec imajo v ospredju drugo vrednoto in se o njej pogovarjajo, ustvarjajo.
Ta mesec je to prijaznost in med drugim je vsak od otrok napisal pismo petim sošolcem. 

Verjetno so imeli poleg prijaznosti tudi navodilo biti iskreni, kajti nekatera sporočila so bila zaradi otroške iskrenosti že na meji prijaznosti :o)

Bi bilo pa zabavno sporočila spraviti in jih zopet brati ob koncu osnovnošolskih dni.

In ker tudi jaz rada pišem pisma bom naključni izžrebani komentatorki pod to objavo poslala prijazno pisemce z malim presenečenjem.


47/52


Superman junior med opravljanjem svoje naloge - pospravljanjem pomitega pribora v predal.

torek, 17. november 2015

Izmenjava novoletnih okraskov

Saj ni res, pa je :o)
Čas je za prijavo na letošnjo izmenjavo okraskov.
Pravila so se majčkeno spremenila: 
 * prijavite se kot posameznik ali družina. 
* glede na število prijavljenih bom oblikovala skupine, če pa bo manj prijavljenih, bomo vsi v eni skupini.
* okraski naj bodo ročno delo.
* po končani prijavi boste dobili mejl z natančnimi navodili koliko okraskov izdelate in komu jih pošljete.
***
 Na izmenjavo se prijavite na moj mejl: mucinmac@yahoo.com
V prijavnem pismu napišete kontaktne podatke (ime, naslov).
Prijavite se do nedelje 22. novembra 2015.

24. novembra pričakujte moj mejl z nadaljnimi navodili.
Do 11. decembra veselo ustvarjate.
Okraske odpošljete v petek 11. decembra z navadno pošto na vse prejete naslove.
*
Razširite vest.

ponedeljek, 16. november 2015

Za vedno


Knjige vedno berem s svinčnikom v roki.
Označim si citate, ki so se me dotaknili.

Ta vikend sem prebrala zadnje besede res lepe knjige z naslovom Za vedno.
Morda vas odmevi misli iz knjige zvabijo v knjižnico.

*
   Obstaja za vedno? si me vprašala.
Močneje sem te stisnil k sebi.
Obstaja samo za vedno, sem ti odgovoril.


Popoldne sem šel v gozd. Kadar sneži, je vse drugače, kot bi se narava pogreznila v omamo. Celo najbližji zvok je slišati, kot bi prihajal od daleč. Bolj kot zvoki, so nenadoma jasno razločni njihovi odmevi in skrivnostno življenje gozdnih prebivalcev.

Pogosto sem se spraševal, ali samota izostri rahločutnost ali si jo izberemo, ker smo pretirano rahločutni.

Leta in tišina so me naučili reči ja; vsako dejanje, tudi najneznatnejše, utegne v sebi nositi skrivnost, nevidno seme, ki lahko vzkali, če ga sprejmeš.

Živiš, ker sem jaz tako želel, ker je tako želela tvoja mati, kako moreš torej misliti, da te nisem sposoben sprejeti, da te ne morem prijeti za roko, da bi hodila skupaj kot tedaj, ko si bil še otrok. kaj je očetovsvo, če ne to nenehno sprejemanje, ta neuničljiva sposobnost obnavljanja tistega, kar je bilo rojeno?


Lahko bil bil junak na krovu ladje, a junak sem bil lahko, tudi ko sem sedel na balkonu in imel ob sebi sina, ki je naglas poimenoval trajekte.

Našega življenja ne bogati tisto, kar počnemo, temveč način, kako to počnemo.

Živeti navsezadnje ni nič drugega kot to - videti iskro in skrbeti, da ne ugasne.


Bog je dal zemlji svoj dih,
ki jo hrani in oživlja.
Če bi ga zadržal, bi bilo vsega konec.
Njegov dih drhti v tvojem dihu, v tvojem glasu.
Vdihuješ dih boga, pa tega ne veš.
Teofil Antiohijski
 

sreda, 11. november 2015

V soncu žareče


 Imam eno majčkeno težavico.
Veseli december je le še dobra dva tedna stran. 
Izdelovanje daril bi moralo biti v polnem razmahu.
Ideje za voščilnice bi morala imeti že v glavi in imeti tudi kakšen testen model že narejen.
Morala bi...


  ...pa je pretoplo.
Sploh me ne potegne v zimsko ustvarjanje. 
Otroci v šoli so me tako debelo pogledali, ko sem rekla, da bomo začeli delati voščilnice za sejem, da sem se morala glasno zasmejati.
Snežaki bi se v tem soncu pač stopili.


Pa ne me narobe razumeti, uživam, ker je toplo. 
Ampak, ko se zvečer ohladi in zaveje mrzel veter, mi je prijetno, ko se zberemo doma in zakurimo v peči.
Otroci si prinesejo odeje, blazine in se grejejo ob plamenih.
 Tudi domača naloga je marsikdaj dokončana pred pečjo.
Ko odidejo v postelje, pa zasedem mesto ob peči jaz.
Takrat me prevzame pravo ustvarjalno vzdušje, ki ga čez dan zaman iščem.
Trenutno nastajajo kapucasti šali.
 

ponedeljek, 09. november 2015

nedelja, 01. november 2015

Drobtinice tega tedna

...ki je hušknil mimo nas, kot klobuk, ki nam ga z glave odpihne veter.


 Uživali smo v sončnih žarkih,
se družili s sorodniki in prijatelji,
pihali svečke na tortah,
spremenili stanovanje v začarani gozd,
popolnoma pozabili na šolo,
se potepali po bližnjih in daljnih krajih
in robutali repo :o)

 (44/52)

*

Pa vi?