Zelena želja, odišavljeni spomni
ozelenelo hrepenenje vabi moje popotniške noge
v ta gozd tisočerih čudežev.
Zelena želja po tem cvetnolistem dežniku
preprostih zvezd in zloženih senc.
Nenadoma, tako streznjujoče nenadoma,
je nebo za drevo visoko
in obzorje se spusti v črnikast gaj
kot maškarada ki čečka lupinast strah
v črte prazničnih ulic.
...
Poskakujoče veje se zgoraj spajajo
kot mišičasto naprezajoči se rokoborci
na platnu listja, ranjenega
od pesti časa
Z mehkimi podplati stopam po kompostni preprogi
temnih džungel
moj nos je navdušeno vsemirje
brstečih zeli in zorečih korenin
stopam po kompostni preprogi temnega gozda
v katerem groza raste na dehtečem listju
ustvarjenem z znanjem
hranjenem s pravljičnimi resnicami.
iz GOZDNIH ODMEVOV
(Zgovorno darilo)
Niyi Osundare
