Ojej
... ko ob prihodu domov stopiš v lužo na stopnicah in spoznaš, da je zmrozavalna omara že kakšnih 24 ur odklopljena...
... ko uro kasneje na vrata potrka mizar s stopniščno ograjo...
... in ti zazvoni telefon, preko katerega izveš, da so pred hišo naročena drva...
... zajameš sapo
... skuhaš juho, golaž, omako za makarone, spečeš za kosilo krvavice in za večerjo pečenko, podariš nekaj mesa staršem, iz odtajanega sadja skuhaš marmelado in vržeš stran nekaj lončkov, ki si jih že dolgo sumničavo opazovala tam v skrinji in seveda pozabila, kaj je notri...
... zložiš drva (no ja, pri tem sem bolj malo sodelovala)...
... se po drgnenju stopnišča, brisanju prahu v dnevni sobi in pomivanju loncev presenetljivo zadovoljna in prav nič presenetljivo utrujena zlekneš na kavč...
... in upaš, da učiteljica naslednji dan ne bo vprašala tvojih otrok,
koliko so prejšnje popoldne vadili matematiko, brali knjigo in
ponavljali angleščino...
Komentarji