Vrvice take in drugačne

 Mali B bije težko bitko z virusi. Ostati doma bi moralo biti za mamo nekaj najbolj normalnega pod tem širnim nebom, pa vendar ni tako. Vedno najdem kup razlogov , zakaj ravno sedaj ne morem. Da imamo v službi ravno sedaj obdobje, ko nikakor ne morem ostati doma. A v šoli je tako obdobje kar celo leto, od septembra do junija. Pa ne da bi si mislila, da bo brez mene  kar vse obstalo, ne nikakor. Me pa grize občutek, da nekdo drug opravlja moje delo, medtem ko ima dovolj že svojega. Da postane moja odsotnost breme, ki ga spremlja nejevolja. In jaz nejevoljo silno težko prenašam.

Po drugi strani pa šolski otroci dobijo nadomestno učiteljico, moji otroci pa ne dobijo nadomestne mame. In čeprav očka, dedek ali nona čudovito poskrbijo zanje, je mama le mama. In otrok si zasluži, da je z njim, ko je najhuje, mama in konec koncev si tudi mama zasluži, da je mirne vesti s svojim otrokom, ko je bolan.

Kaj ne?