'Nič čudnega, da te boli hrbet.'

zadnjič sem prosila Žiga naj mi prinese torbico

v njej sem imela tablete

za hrbet

torbico mi je prinesel in mi povedal, da nič čudnega, da me boli hrbet, če pa prenašam tako težo okrog 

vsak dan

ves dan

oz. ko pač hodim okrog

potem sem se malo poglobila v vsebino svoje torbe

vse sem zložila ven

in potem nazaj tisto kar potrebujem

razen nedelujoče piščalke v podobi kraljične je šlo vse nazaj

šment

to je to

lažje ne gre

zadeva sem potem še otežila konec delovnega tedna

bila sem na izobraževanju

del poti sem se prevozila z vlakom

30 min prostega časa zjutraj in nato še popoldne

in na izobraževanju so odmori

med odmori pa mora človek tudi nekako prebiti čas

jaz ga najraje s knjigo

trenutno berem Blazno resno o Sloveniji (Branko Gradišnik) 

in sicer prvi del: Glava Vojvodine Kranjske

prvi dan izobraževanja je še šlo

doma sem pozabila steklenico z vodo

in brala sem prvo knjigo

zapletlo se je drugi dan, ko sem se spomnila na vodo

in

pri prvem delu sem prebrala do zadnjih strani in bi me tekom dneva lahko doletela groza prebrane knjige

si predstavljate?

pol ure vožnje z vlakom brez knjige

res je, da bi lahko začela brati od začetka, kar pri polihisteričnem blefsikonu iz glave in izpod peresa B. Gradišnika sploh ne bi bila slaba ideja

a mi misel, da bi knjigo brala v lupingu vseeno ni ljuba

zato sem imela v torbi dve knjigi

Glavo in Rep Vojvodine Kranjske

dan se je potem tako obrnil, da sem prvi del prebrala do konca šele na vlaku domov

nošenje druge knjige pa sem le opravičila
prebrala sem namreč prvih šest strani

*
aja, da ne pozabim

Živel dan žena!

bodite posebne, prismuknjene, samosvoje, zaljubljene, igrive, srečne,
bodite to, kar ste