Pomladni odmev gozda

 Zelena želja, odišavljeni spomni

ozelenelo hrepenenje vabi moje popotniške noge

v ta gozd tisočerih čudežev.

Zelena želja po tem cvetnolistem dežniku

preprostih zvezd in zloženih senc.

Nenadoma, tako streznjujoče nenadoma,

je nebo za drevo visoko

in obzorje se spusti v črnikast gaj

kot maškarada ki čečka lupinast strah

v črte prazničnih ulic.

...

Poskakujoče veje se zgoraj spajajo

kot mišičasto naprezajoči se rokoborci

na platnu listja, ranjenega

od pesti časa

Z mehkimi podplati stopam po kompostni preprogi

temnih džungel

moj nos je navdušeno vsemirje

brstečih zeli in zorečih korenin

stopam po kompostni preprogi temnega gozda

v katerem groza raste na dehtečem listju

ustvarjenem z znanjem

hranjenem s pravljičnimi resnicami.

 iz GOZDNIH ODMEVOV

(Zgovorno darilo)

Niyi Osundare