sobota, 29. december 2012

...


Čutim, da manjka nekaj besed ob teh črnobelih fotkah. 
Kajti, zakaj črnobelo, zakaj ni barv?
Ta praznični čas je namreč tako nabit s čustvi vseh barv.
Moja so črnobela.
Žalostna.
Kvačkam rožice iz ostankov volne iz njene omare.
Ne morem verjeti, da je ni več.


Although I cannot see you,
I feel your presence near.
I will hold you close in memory,
Till I drop my very last tear.

Sleep, Granny, sleep.

8 komentarjev:

Hali pravi ...

:-( ...tako bo zmeraj živela v tvojem srcu...vem , ker imam tudi jaz nekaj stvari, ki me vedno znova in znova spomnijo na mojo in ob spominih mi je lepo... Velik objem!

ODMEVI SRCA pravi ...

Draga Anja, pošiljam ti močan objem ...

Andreja L. pravi ...

Sedaj razumem, zakaj črno-belo :-))
in naj dnevi ne bodo preveč sivi!
Držite se, objem

Suzy pravi ...

Besede ne pomagajo. Spomini ostajajo. Objem

Cinnamon and Thyme pravi ...

Drži se...vem kako prekleto boli. Čas bolečino omili, lepi spomini pa ostanejo....

Nuša pravi ...

Moje sožalje.
Kot so predhodnice napisale, spomini ostajajo.

Anita pravi ...

Spomini ostajajo. In naj ostanejo le tisti, najbolj pisani!

K pravi ...

Vsaka zanka lepa misel, ljub spomin ... moje sožalje.