Besede


 Ko sem danes opazovala ogenj v peči, me je zopet obšla misel, da bi vanj položila svoje dnevnike. Že nekaj časa imam prebliske v tej smeri.
Ne vem, kaj naj bi to pomenilo in zakaj sem začutila željo po uničenju dnevnikov.
Veliko sem razmišljala o tem.
Zakaj me besede v njih bremenijo?
Zakaj nočem pisanih dokazov o preteklih občutkih?
Zadnja leta sem dnevnik največkrat  prijela v roke po naprnem, stresnem dnevu. Zapisi so bili temu primerni. Seveda je bilo tudi veliko luštnih misli. In te sem izrezala in jih prilepila v nov zvezek. Tako sem pregledala dnevnike za štiri leta nazaj in jih nato zažgala. 
V novem zvezku imam sedaj nekaj otroških risbic in misli. Našla sem nekaj svojih pesmic in pravljic in tako se je rodil nov način beleženja občutkov. Z verzi, risbami in s pravljicami.
Zelo sem radovedna, kako se bo stvar razvijala.


Komentarji

Oseba Vladuška sporoča …
Zanimivo :) Tudi sama sem ze razmisljala, da bo svoje unicila. Se bojimo lastnih misli? :))) Tile srckasti olupki pa so tako lusni.
Oseba veverca sporoča …
Meni se zdi dnevnik en tak ventil in zato ga verjetno največkrat odpremo, da zapišemo težke misli. Kdo bi pa pisal, ko ga preveva veselje? :)
In zažiganje je en tak fin očiščevalni obred. Če je bilo samo za ventil, se splača zažgat, popucat, sprostit ;) če se ti pa zdi, da se z branjem za nazaj vedno naučiš kaj novega o sebi, potlej je pa za razmislit...
sicer navijam samo za ohranjanje lepih zadev ;)