Zgodba o beli kroglici


Nekoč sem nakvačkala belo kroglico.


Hotela sem narediti snežaka ali venček iz raznobarvnih kroglic ali obesiti stotine podobnih kroglic s stropa.


Pa je minila zima in nihče ni niti pomislil na snežaka, venček in še najmanj na snežni metež sredi dnevne sobe.

Minila je še ena zima.
 Minila je tudi že tretja zima, ko se je kroglica opogumila in se prikotalila iz košare.
Položila sem jo v dlan in nekaj časa sva se nemo opazovali.
 Za snežaka je bilo prepozno, prav tako za snežni metež in venček, ki bi spominjal na novoletne balončke.


Čas je za rože in zelenje. No, vsaj začel se je čas rož in zelenja.
A ker je zunaj zjutraj še presneto hladno in ker se v šal zavijam tja do konca aprila, sem si naredila broško, ki si jo lahko pripnem na šal in imam šopek vedno ob sebi.


Rožico prijavljam tudi na izziv Craftalnice.


Komentarji

Oseba Simona sporoča …
Tale zgodbica se bere kot čista poezija. Prav toplo postane človeku pri srcu. Broška je res lepa.
Oseba Andreja sporoča …
he he he Anja, še dobro da je prišel tudi izziv CRAFTalnice, morda je ravno zato nastala .-) Čudovita je in prav je, da je nastala broška :-))
Hvala, ker se igraš z nama v izzivu ... Srečno!
Oseba moi sporoča …
Po moje je bila samo seme in je sedaj vzklila v prečudovito rožo ;)