Bosna

Popotniško poletje smo začeli s potovanjem na jug.

Najprej Sarajevo in nato preko Mostarja v Ston.

Za otroke je bila izkušnja čisto nova. Ko smo čez Novo Gradiško prispeli v Bosno, so zelo začudeno kukali  skozi okno. Veliko hiš je zapuščenih, na njih so še vedno vidni sledovi streljanja.

Na veliko vprašanj je bilo potrebno najti ustrezen odgovor.

Narava pa je bila in ostaja čudovita. 

 Naš cilj je bil Sarajevo.

Stanovali smo 10 minut hoje od slavnega vodnjaka na Baščaršiji. 

Prvi dan našega raziskovanja je Mali B rekel:

"Sedaj si bomo tukaj vse ogledali, jutri grem pa k dedu."

A 'jutri' je imel na urniku vožnjo s tramvajem in tega res ne gre zamuditi. 

 

V čudoviti ortodoksni cerkvi nas je objel glas Divne Ljubojević.

Človek bi kar sedel in poslušal.

 Na vsakem potovanju prižgemo v cerkvi svečke in si zaželimo varno potovanje in srečno vrnitev domov.

Pri tokratnem ritualu se je odvijal naslednji pogovor:

Ž: Ste si vsi nekaj zaželeli?

otroci: Ja, smo.

B:  A jih potem pihneš?

Ž: Ne.

B: Na torti jih pa pihneš.

 Ob sončnem zahodu je počilo iz topa. Skupaj s kopico muslimanov, ki praznujejo ramadan in nekaj radovednežev, smo prisostvovali dogajanju nad mestom.

Kot vedno, so me najbolj pritegnile stojnice in trgovinice z unikatnimi izdelki.

Ena izmed naj naj trgovinic je zagotovo butik organizacije BH crafts.

Zapustili smo Sarajevo in se odpeljali v Mostar. 

Vročina je bila neopisljiva.

Gneča na ulicah je bila tudi neopisljiva.

Otroci so bili rahlo naveličani vožnje.

Malo smo se ohadili v reki in odšli dalje, proti morju.

O tem pa več naslednjič.