Za vedno
Knjige vedno berem s svinčnikom v roki.
Označim si citate, ki so se me dotaknili.
Morda vas odmevi misli iz knjige zvabijo v knjižnico.
*
Obstaja za vedno? si me vprašala.
Močneje sem te stisnil k sebi.
Obstaja samo za vedno, sem ti odgovoril.
Popoldne sem šel v gozd. Kadar sneži, je vse drugače, kot bi se narava pogreznila v omamo. Celo najbližji zvok je slišati, kot bi prihajal od daleč. Bolj kot zvoki, so nenadoma jasno razločni njihovi odmevi in skrivnostno življenje gozdnih prebivalcev.
Pogosto sem se spraševal, ali samota izostri rahločutnost ali si jo izberemo, ker smo pretirano rahločutni.
Leta in tišina so me naučili reči ja; vsako dejanje, tudi najneznatnejše, utegne v sebi nositi skrivnost, nevidno seme, ki lahko vzkali, če ga sprejmeš.
Živiš, ker sem jaz tako želel, ker je tako želela tvoja mati, kako moreš torej misliti, da te nisem sposoben sprejeti, da te ne morem prijeti za roko, da bi hodila skupaj kot tedaj, ko si bil še otrok. kaj je očetovsvo, če ne to nenehno sprejemanje, ta neuničljiva sposobnost obnavljanja tistega, kar je bilo rojeno?
Lahko bil bil junak na krovu ladje, a junak sem bil lahko, tudi ko sem sedel na balkonu in imel ob sebi sina, ki je naglas poimenoval trajekte.
Našega življenja ne bogati tisto, kar počnemo, temveč način, kako to počnemo.
Živeti navsezadnje ni nič drugega kot to - videti iskro in skrbeti, da ne ugasne.
Bog je dal zemlji svoj dih,
ki jo hrani in oživlja.
Če bi ga zadržal, bi bilo vsega konec.
Njegov dih drhti v tvojem dihu, v tvojem glasu.
Vdihuješ dih boga, pa tega ne veš.
Teofil Antiohijski
Komentarji