četrtek, 31. marec 2016

V gozd


Danes sem obiskala Kulturni bazar.
Na delavnici Etnografskega muzeja sem se zamislila nad nizkim obiskom. Namen pedagoške vodje nikakor ni bil tarnanje, pač pa je bila zelo pozitivna in polna energije ter idej. In ravno zaradi tega se mi je vse skupaj toliko bolj vsedlo v srec.
Pomislila sem na dolge kače ljudi pred muzeji v tujini.
Med potepanji po tujih krajih obvezno zavijemo v nekaj muzejev.
Tako spoznaš deželo, izveš ogromno novega, dobiš kup idej...

Zakaj se doma tako težko odpravimo v muzej?
Večina jih je obnovljenih in imajo resnično odlične razstave in programe.
 Vprašanje me je nekaj časa zaposlovalo, potem pa sem si obljubila, da bom poskušala uravnotežiti obiske predstav z obiski razstav. 


Potem pa sem pomislila, da je zelo podobna zgodba z obiski naravne dediščine.
V tujini si želimo čim bolj raziskati okolico.
Kaj pa doma?
Kako dobro poznamo okolico domačega kraja - v vse štiri smeri neba?
Kako daleč od doma smo šli peš?
 

Fotografije so iz gozda slabe pol ure hoda od naše hiše.
Tu sem bila prvič.
In bila očarana.
Tam so bile ugreznjene poti iz srednjega veka po katerih so spravljali les iz gozda. (ena izmed teorij)
Tam je bila miška, ki je odgriznila zelen list in ga odnesla v gnezdo.
Kalužnice.
Ogromno mladik jelke.
Parček sivih pastiric.


Ni nam potrebno iti daleč.
Doma se živi.
V tujini si le na počitnicah.


3 komentarji:

Martina pravi ...

Čudovit zapis in kako resničen. Res se lahko zamislimo nad sabo. Kakšne lepote imamo pred nosom, pa jih skoraj ne vidimo.

Riba pravi ...

Tudi mi smo se po obiskih številnih angleških in škotskih muzejev pred leti zamislili nad obiskom naših. In smo šli potem še v enega izmed ljubljanskih in razočarano ugotovili, da se še zdaleč ne morejo primerjat. V tujini veliko stvari lahko poskusiš, veliko je interaktivnosti, večje zbirke in razstave .. pri nas pa bolj dolgčas in "klasičen" obisk muzeja. Tako smo naše še naprej izpustili in raje raziskovali naravo. Eden izmed redkih, ki nas je navdušil, je muzej v Bistri. Res pa da dopuščam možnost, da je v teh letih tudi pri nas že kaj bolje.

Anja pravi ...

Riba, res je kar praviš. V tujini imajo veliko več hands-on reči, kar je za otroke zelo zanimivo.

V etnografskem so rekli, da imajo tudi nekaj kopij različnih predmetov, ki so namenjeni ravno temu. Koliko jih je, pa sporočim, ko se na lastne oči prepričam.
V prirodoslovnem imajo mamutov zob, ki ga lahko potežkaš, pa nova razstava (ki ni več tako nova) - Darwinova raziskovanja - tam se otrok vozi z ladjo iz ene strani na drugo...

Korak za korakom, pa bo.

Bi pa rada letos družila sprehode z vojaško zgodovino, tako da bomo obiskali bolnico Franjo, pa po poti miru bi tudi rada šla. Pravijo da je zelo lepo urejena.