Deklica, ki je pila mesečino

prva knjiga v letu 2019

posebna

pravljična

 

Iz zrna peska

se rodi svetloba

se rodi vesolje

se rodi brezčasni čas

in v zrno peska

se vse povrne.

*

 V vsakem izdihu vetriča je sled obljubljene pomladi, je Glerk šepetal Luni v uho, ko je spala v zimskih dneh.

*

Norec, če tla pod nogami

mu spodnese, skoči -

skoči z vrha gore

mimo gorkih zvezda

v črno, črno vsemirje.

Učenjak, če oropan

pergamenta, peresa,

debelih bukev ostane,

pade -

in nihče ga ne najde.

*

Potrpežljivost nima kril,

potrpežljivost ne teče,

se ne upira, ne poskakuje, ne omahuje.

Potrpežljivost je plimovanje oceana.

Potrpežljivost je vzdih gora.

Potrpežljivost je vzvalovanje močvirja.

Potrpežljivost je zvezdni spev,

pojoč v neskončnost.

*

V režah sveta je našla koščke in drobce magije ter jih izbezala na plan.

*

Če je nemogoče, da bi se boril s tem, česar ne poznaš, mar ne bi bilo bolj smiselno, da bi se poskusil o tem izobraziti? 

*

Luna se je naučila, da magnet privlači le nekatere reči, za druge pa se sploh ne zmeni. Naučila pa se je še, da je prav takšen magnet tudi naš svet in da se bo kompas s svojo iglo v lužici vode vedno hotel poravnati z magnetnim privlakom zemlje. To je lUna vedela in razumela, toda zdaj se je počutila, kot da obstaja še drugačna vrsta magnetnega polja in drugačen kompas...

Lunino srce je vleklo k babičinemu. Je bila ljubezen kompas?

Lunin um je vleklo k babičinemu. Je bilo znanje magnet?

*

Srce je grajeno iz zvezdnega soja

in časa.

Je drobec hrepenenja, izgubljen v temi,

je trdna struna, ki neskončno z neskončnim za roko drži.

Moje srce si s tvojim je zaželelo in želja je bila uslišana.

Vmes se svet vrti.

Vmes se vesolje širi.

Vmes skrivnost ljubezni spet in spet

odkriva samo sebe v tebi sami.

Odšel bom.

Vrnil se bom.

Glerk