Ob Kolpi

 

 

v tem zadnjem tednu je čas,

da se še malo ozrem v mesec, ki me je potegnil v svoj divji ples,

da sem na trenutke izgubila tla pod nogami

a se zopet ujela

in poskušala naprej loviti korak z njim

*

z učenci smo odšli v CŠOD Fara

in tam, na potoku ob domu

živijo bobri

kakšen fantastičen občutek

vedno znova me navduši pogled na od bobrov oglodano in podrto drevo

čeprav vem, da je nemogoče, da bi bobra videla

se vedno oziram okoli,

če bi le za trenutek ugledala premikanje vodne gladine

...

vsakič, ko vidim dokaz, da je katera divja žival

hodila tam pred menoj

se mi zdi,

da stopam po meji med pravljico in resničnostjo