Tooooliko reči

Pa je zadišalo po medenjakih tudi iz naše kuhinje. Obljuba, dana pred skorajda mesecem dni, se je uresničila in gospodična G je s svojim očkom pekla piškote.

Kaj je lepšega kot gnetenje mehkega testa, valjanje in pritiskanje modelčkov vanj?

Na koncu sta bila oba bela od moke, a zadovoljna kot le kaj. In piškoti.... mmmmmm

Pa je dišalo še naprej. Recept za tole pečeno jabolko je plod kuharske domišljije mojega moža. Rodil pa se je ob pogledu na košaro jabolk na tleh in polkilski mascarpone v hladilniku.

Jabolka razpolovite, izdolbete, v vdolbinice nasujete nekaj rozin, žlico mascarponeja in polijete z medom.
Spečete in pojeste. Odličen posladek.

In nikakor ne morem mimo umetnij naše gospodične G. Tole spodaj je res simpatična postavitev pastirčka in njegovih živali. Ob takih instalacijah, ki jih postavlja po hiši mi res zaigra srce. Prav prisrčne so in presenetijo te ko najmanj pričakuješ.

Včasih se lahko le smejim njenim domislicam. Kot na primer pri nastajanju te slike. Rjav prispevek ej moj, rdeč njen. In sicer so tole piščančki. Slišalo se je pa ustvarjanje takole:
- Mami nariši piščančke.
- Narisaal ti bom telesa, ti pa boš dodala noge, oči in kljunčke.
- Veliko!
- Prav.
Telesa z repi so narisana in gospodična G se loti dela.
- Noge... učki... ta je zaspan... bi rad šel ajat...
Itd dokler ne začne namesto skljunov delat krogce.
- Kaj pa ima ta piščanček namesto kljuna?
- Dudo.