Slovenija - United Kingdom
Če gospodično G danes vprašate kam gre, vam bo v trenutku povedala da v Anglijo in da gre z letalom, da bo visoko, visoko letela in mahala skozi okenček. Ampak ko bo prišla nazaj, bo pa knjigice brala. In takrat mi je prav hudo, ker malčica seveda ne razume čisto razsežnosti odhoda v Anglijo. Tako majhnega otroka, pa če je še tako bister, težko pripraviš na veliko spremembo, ki se mu bo v življenju zgodila. Ampak gospodična G je izredno prilagodljiva in po prvi krizi, ki jo bomo imeli vsi, bo novo okolje sprejela in začela v njem uživati. No, vsaj upam da bo tako.
Torej, o čem neki govorim... o razlogu, da sem bila zadnje čase tako neaktivna v tem mojem malem internetnem svetu, razlogu, da sem se doma več jezila kot bi bilo prijetno za mala ušesa... Za štiri mesece odhajamo v Anglijo. Mož službeno in me z njim.
Sedaj, ko je stanovanje v dokaj normalnem stanju, kovček pripravljen in letalska karta najdena, me je začelo malo zvijati. Ravno toliko, kolikor se spodobi, pred poletom z dvema majhnima deklicama. A se veselim, veselim se snidenja z možem, ki je odšel z avtom že pred enim tednom, veselim se hišice v kateri bomo preživeli poletje, veselim se snidenja s prijatelji, knjig v knjižnici, sprehodov ob reki, veselim se obiskov posestev v lasti National Trust-a, veselim se bolšjakov, veselim se ...
Spomin na poletje 2006, ki smo ga preživeli v Angliji je še vedno tako svež, kot bi bilo včeraj. Bilo je ČUDOVITO! Če se niste bili v Veliki Britaniji, morate tja zagotovo iti. Otok je vreden vsakega funta, ki ga plačaš za potovanje.
Moje današnje brbljanje morda nima ne repa ne glave, pa kaj. Tudi moje misli trenutno niso prav nič urejene. Skačejo od navdušenja do zaskrblejnosti, od tuhanja, kaj sem pozabila do tuhtanja, kaj sem preveč vzela... Nič zato, ko bom sedela v avionu me bo tako kto vedno zajel mir. Mir, ko veš, da se je sedaj brez smisla živcirat, ker spremeniti ne moreš več nič. Zanimiv občutek, ki ti pomaga, da nehaš misliti na to kaj bi, če bi, kako bi, zakaj bi... in se osredotočiš na zdaj. Na slovo za nekaj mesecev, na polet, na malčici, ki ne vesta, kaj se jima dogaja. Uf...
Torej, se vidimo na drugi strani Kanala...
I have a big news for you today. We are going to United Kingdom for the summer. Today. That's the reason for my silence here in this little world of mine. I was busy packing, sewing, tiding up the appartment...
Miss G tells everybody, that she's going to England with the plane and she is going to wave out of the little window. But when she gets back, she'll read books with her granny. That makes me a little sad, because I know that she can't fully understand what will happen. But she easily got used to new place, so I hope the move won't cause her to much pain and sadness. But she will miss her grandparents, cousins, ounts and uncles, friends... There are going to be some challenging few days (I hope not weeks).
But I look forward to going back. The memory of Summer 2006 that we spent in England is so vivid and so sweet... We had the best time! And now, we are going back to our friend, little house, National Trust properties, walks by the river, free running bunnies...
OK, I'm babbling now. Better stop.
See you on the other side of the English Channel.
And I have so many new sewing stuff to show you!
Torej, o čem neki govorim... o razlogu, da sem bila zadnje čase tako neaktivna v tem mojem malem internetnem svetu, razlogu, da sem se doma več jezila kot bi bilo prijetno za mala ušesa... Za štiri mesece odhajamo v Anglijo. Mož službeno in me z njim.
Sedaj, ko je stanovanje v dokaj normalnem stanju, kovček pripravljen in letalska karta najdena, me je začelo malo zvijati. Ravno toliko, kolikor se spodobi, pred poletom z dvema majhnima deklicama. A se veselim, veselim se snidenja z možem, ki je odšel z avtom že pred enim tednom, veselim se hišice v kateri bomo preživeli poletje, veselim se snidenja s prijatelji, knjig v knjižnici, sprehodov ob reki, veselim se obiskov posestev v lasti National Trust-a, veselim se bolšjakov, veselim se ...
Spomin na poletje 2006, ki smo ga preživeli v Angliji je še vedno tako svež, kot bi bilo včeraj. Bilo je ČUDOVITO! Če se niste bili v Veliki Britaniji, morate tja zagotovo iti. Otok je vreden vsakega funta, ki ga plačaš za potovanje.
Moje današnje brbljanje morda nima ne repa ne glave, pa kaj. Tudi moje misli trenutno niso prav nič urejene. Skačejo od navdušenja do zaskrblejnosti, od tuhanja, kaj sem pozabila do tuhtanja, kaj sem preveč vzela... Nič zato, ko bom sedela v avionu me bo tako kto vedno zajel mir. Mir, ko veš, da se je sedaj brez smisla živcirat, ker spremeniti ne moreš več nič. Zanimiv občutek, ki ti pomaga, da nehaš misliti na to kaj bi, če bi, kako bi, zakaj bi... in se osredotočiš na zdaj. Na slovo za nekaj mesecev, na polet, na malčici, ki ne vesta, kaj se jima dogaja. Uf...
Torej, se vidimo na drugi strani Kanala...
I have a big news for you today. We are going to United Kingdom for the summer. Today. That's the reason for my silence here in this little world of mine. I was busy packing, sewing, tiding up the appartment...
Miss G tells everybody, that she's going to England with the plane and she is going to wave out of the little window. But when she gets back, she'll read books with her granny. That makes me a little sad, because I know that she can't fully understand what will happen. But she easily got used to new place, so I hope the move won't cause her to much pain and sadness. But she will miss her grandparents, cousins, ounts and uncles, friends... There are going to be some challenging few days (I hope not weeks).
But I look forward to going back. The memory of Summer 2006 that we spent in England is so vivid and so sweet... We had the best time! And now, we are going back to our friend, little house, National Trust properties, walks by the river, free running bunnies...
OK, I'm babbling now. Better stop.
See you on the other side of the English Channel.
And I have so many new sewing stuff to show you!
Komentarji
Natasha : )