7/52 Sobotne drobtinice
V tem, da so si sobotna jutra tako zelo podobna, je nekaj pomirjujočega. Pa četudi je to nered celega tedna, šiljenje, ki ga na mizi sploh ne bi smelo biti že v osnovi, krožniki, ki bi morali že zvečer odpotovati v pomivalni stroj...
Danes sem uspela pospraviti le mizo, ker drugače ne bi imeli kje jesti.
Vse ostalo bo ostalo za nedeljo.
Ali pa morda za ponedeljek. Kdo bi vedel.
Po zajtrku sem peljala gospodični v kino.
Karte sem kupila že prej preko neta, pa so bile skrbi, da bo kart zmanjkalo popolnoma odveč. Poleg nas, sta bila v dvorani še dva in konec. Pa je bila risanka tako simpatična. Že dolgo nisem videla risanke brez vsakršnih negativnih, divjih, nesramnih elementov. Prav simpatično in če je še niste videli in imate majhne otroke, si jo le oglejte.
Doma smo nato navijali za Tino Maze.
Hja, se mi zdi, da sem nazadnje gledala kakšno smučarsko tekmovanje še v času, ko sta po hribu navzdol vijugala Mateja Svet in Bojan Križaj. Nisem ravno ljubitelj športnih prenosov, ampak letos se pa le spodobi, da malo stiskamo pesti pred tevejem, kaj ne.
S televizijskih strmin pa še na prave. Prijazne in domače.
Oh, koliko vriskanja in smeha je bilo slišati.
Ko pa so otroci odkrili veselje ob kotaljenju po zasneženi strmini... popoln užitek. Sama sem se kotalila po poletnem travniku, ampak verjamem, da je po snegu ravno tako zabavno.
Ko so bili otroci dovolj mokri in lica dovolj rdeča, smo se umaknili med štiri stene. Tam nas je čakalo novo presenečenje. Mali piščančki in gospodični sta se v trenutku spremenili v mami koklji. Navdušen pa je bil tudi Mali B.
Ob odhodu domov me je resno zaskrbelo, da bom imela v avtu slepega potnika.
Tole je pa gosje jajce in smo ga dobili v dar. Od goske in od gosjih pastirčkov :o) Kakšen okus ima, pa izveste en drug dan.
Hvala K, za čudovito popoldne in vsa ljuba presenečenja, ki jih je vaš dom vedno poln.
❤ ❤ ❤ ❤ ❤
Komentarji
Lp