Na ta deževen večer...
- mi v ušesih še vedno odzvanja solo petje s šolskega koncerta moje najstarejše gospodične
- imam občutek, da sem v enem dnevu doživela dovolj za dva dni
- se trudim končat prispevek, s katerim zamujam kakšnih 48 ur
- imam razgled na nered okoli sebe (cunje, igrače, posoda, papirji... klasika)
- imam noge zavite v najdebelejše nogavice,
ki so se nekako izmuznile, ko sem umikala zimsko garderobo iz omare
(zakaj točno sem to že storila ne vem, ampak, če me spomin ne vara smo
imeli nekaj dni sonca)
- bi se najraje zavila v odejo na kavču in brala (še prej pa bi zamahnila s čarobno paličico in puf, bi bilo vse pospravljeno)
- razmišljam, kam bom z vso nahrčkano robo, za katero v novem stanovanju ne bom imela prostora
- so me fotografije šopkov spomnile na sončne trenutke prejšnjega tedna
- so me fotografije šopkov spomnile na sončne trenutke prejšnjega tedna
- se sprašujem, zakaj je vrečka s čokoladnimi bonboni prazna, če je bila še malo prej polna...
P.S. Ali je vseeno, če naberem bezeg v dežju in naredim bezgov sirup? Ima dovolj medičine in vsega, kar je potrebno, da bo imel sok okus bo bezgu in ne po dežju?
❤ ❤ ❤ ❤ ❤
Komentarji
Lp
Hvala za odgovor in potrditev mojih sumov :o)
jaz čarovnikom z male kmetije zaupam. je pa res letos tak čas težko ujeti. zadnjič sem nabirala cvetove, ki jih je ponoči pralo, zjutraj pa ni deževalo in sem jih nabrala okoli 12ih. so kar lepo dišali, čeprav se je poznalo. eh, kaj čmo, bolje nekaj kot nič (če bom čakala na sonce in ostalo, bo bezeg že mimo).
čestitke tavelki tamičkeni za pogum!
p.s.: danes sem šla v službo v dolgi zimski puhovki :)
Sem lani naredila bezeg iz cvetov, ki sem jih nabrala po enem dnevu in pol, ko ni deževalo, pa je bil povsem brez okusa. Še vedno stoji v kleti. :(