torek, 01. marec 2011

ČB torek / B&W Tuesday



V nedeljo sem obiskala urgenco. Med čakanjem na izvide sem opazovala ljudi. Mladi so mrzlično sporočali svetu o svojem položaju, trenutnem stanju duha in telesa, tipkali so na telefone in se komaj imeli priložnost pogovarjati med seboj, s svojimi spremljevalci, kajti vsakdo je imel nekoga zraven. Ob pogledu nanje sem postala nemirna, zato sem se obrnila proti starejšim. Kljub bolečini so bili mirni. Najbolj pa so me pritegnile njihove zgodbe. Saj niso bile izgovorjene, bile so okoli njih. Vele so iz njihovih gub, izpod rut in izza suknjičev. Resnične zgodbe njihovega življenja. Tudi starost je lepa.

I visited Emergency Room on Sunday. While waited on the test results I was observing people around me. Young were busy busy telling the world about their position and state. They were typing on their mobile phones and had no time to talk with their companion. I became uneasy so I turn away. To the elderly people. They were calm. Bust most of all. They were so ful of stories. I could feel them in their grey hair, wrinkles, under their kerchief and in their pockets. A true stories of their life. Oldness is also beautiful.

5 komentarjev:

elizabeth pravi ...

yes, old is beautiful.
every wrinkle and bend and twist and story . . .
i also think that any people who will take the time to be present and real are beautiful.
i think that your writing is beautiful. thank you for sharing with us . . .

Helena pravi ...

Hvala, ker si tole delila z nami. Ja, tudi starost je lahko lepa, kljub gubam, težavam, boleznim. Stari (ne vem, zakaj danes raje uporabljajo besedo starejši) ljudje imajo predvsem veliko zakladnico življenjskih izkušenj in modrosti. In bi včasih to radi delili z nami, pa jim velikokrat ne znamo prisluhniti.
Upam, da ni bilo kaj hujšega s tabo na urgenci.
Vse dobro!

Creatissimo pravi ...

Lepe misli. Tudi jaz podobno mislim in velikokrat občudujem starejše ljudi.
Upam, da se je urgenca zanje in zate dobro končala.
Srečno!

Vladuška pravi ...

Zelo lepo zapisano. Res je že prava groza, kako so odtujeni mladi s temi telefoni, sploh ne znajo več prav komunicirat. Tisto kar komunicirajo, pa je včasih prava groza. Tako je na drugi strani res krasno pogledati starejšega človeka z njegovo vsebino na obrazu.

Hali pravi ...

Upam, da si v redu...krasno si tole zapisala. Jaz sem kar videla našega najstnika, ki se skoraj ne loči od telefona... grozljivo se mi zdi da se sploh ne zanjo več normalno pogovarjati..