Spominčki
Na kakšen dolg deževen dan se prav prileže pokukat v album fotografij in se malo pocrkljat s sončnimi spominčki.
Zadnji vikend avgusta smo jo podurhali (pobegnili op.prev.) k Rožmarinki.
Čudovit vikend je bil.
Vsak dan smo šli na sprehod in prav vesela sem bila, da sem se spomnila vzeti s seboj košarico v kateri sem nato zbirala veje in vejice vseh mogočih rastlin. Nekaj sem jih ob povratku takoj spletla v venček, druge se še danes sušijo povezane v šop.
Na prvi pogled je morda popolnoma nesmiselno splesti venček iz zelenja, ki že čez pol ure povesi liste, a ima poseben čar. Nekako se notranje sprostiš. Nekaj narediš za svoje veselje, čeprav veš, da ne bo trajalo, da bo venček ovenel, je čas, ko ga pleteš ravno zato tako poseben. Ko pleteš je najlepši.
Tako kot naši vsakdani z najdražjimi.
Ko se spletajo trenutki je najlepše.
Spomini grejejo srce.
Spomini grejejo srce.
Komentarji