petek, 30. oktober 2015

Volančki na ogrinjalu


Zelo dolgo se že spogledujem z najrazličnejšimi ogrinjali - kratkimi, dolgimi, s kapuco in brez nje, lahkimi in toplimi težkimi. Takimi, ki bi jih nosili vilinci, čarovničke, princese in kraljeviči pa tudi mamice, ko jih običajne jakne preveč otesnjujejo.  Da stopim korak bližje svojemu ogrinjalu, sem jih najprej sešila za otroke. Prvi poskus je bil sila neuspešen, saj niti naš najmlajši kapuce ni spravil na glavo oz. glavo v kapuco. Lekcija se mi je močno vtisnila v srce in že naslednje ogrinjalo je bilo čudovito. Modro iz krasno padajočega blaga, podloženo z istim belim blagom, kot tudi naslednje zeleno ogrinjalo Gospodične G. Tukaj sem zopet naredila manjšo napako, ki pa sem jo zakrila z vevericama in nekaj drobnimi šivi. Zeleno volneno blago je bilo nekdaj krilo, pravzaprav dve krili, svetlejše in temnejše. Zato je tudi kapuca druge barve, da sem lahko obdržala celotno dolžino krila in je ogrinjalo čimdaljše.
Danes bom sešila še ogrinjalce in zašiljen klobuk za Malega B in potem si bom pa počasi upala zarezati v črno volneno blago iz katerega bom sešila svoje ogrinjalo (ki ga ne nameravam nositi le ob čarovniških in pustnih priložnostih).
 



4 komentarji:

Barbara Vidmar pravi ...

Super izgleda tole ogrinjalce. ;)

Barbara Vidmar pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
Ustvarjalni utrinki Tamara P. pravi ...

Čudovito pregrinjalo
in lepe fotografije
lp Tamara

Čarovnije z male kmetije pravi ...

JOj Anja, tole vam pa zavidam! Iskreno privoščim, da si jim naredila ta prečudovita ogrinjala, ampak zavidam pa tudi iskreno :))) Ker, če si ti že doolgo želiš tak plašč, si ga jaz zagotovo še dlje. najbrž odkar vem zase. Enkat mi je celo uspelo enega imet, k mi ga je mami za maškare sešila. Zdaj že dolgo zbiram pogum, da bi si ga naredila, pa ne upam. Občudujem tvojo ustvarjalnost in mir, ki ga začutim vedno znova, ko pridem k tebi.