Sem, kar sem

 Danes sem želela pisati o izredno zanimivi izkušnji obiska kozmetičnega salona.

In da sem si po tej nori modernistično snobovski izkušnji zaželela uravnotežiti rahlo podrto notranje ravnovesje.

Sprehod po svežem zraku, med drevesi, je zelo dobro zdravilo pri taki nezgodi.

 

Pa bom preskočila kar na nauk današnje izkušnje. 

Nikoli, ampak res nikoli in nikdar ne pozabi kdo si.

Svoje utrujene suhe kože na obrazu ne bi nikoli zamenjala za bleščečo in napeto, ker bi to pomenilo, da bi jutra namenila koži namesto da se z Malim B igram skrivalnice zaspanega medota.

Svojih kratko postriženih nohtov ne bi nikoli zamenjala za dolge barvne čudeže, saj z njim ne bi morala kopati po vrtu in iskati deževnikov za otroški vrtni živalski vrt.

Sem kar sem. 

Moj svet je svet razkuštranih glav, smejalnih in drugih gub, nenaličenih obrazov, svet domačih piškotov, pravljic, popacanih malih oblačil in noninih volnenih nogavic.

Tu sem srečna.