sreda, 14. september 2016

Pozdrav in objem


Jojprejoj, kako grdo sem zanemarila tale svoj kotiček.
Prazaprav kar nekaj svojih kotičkov.
Vrt le na hitro ošvrknem s pogledom enkrat na dan.
Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje poslala pismo - kateri od mojih tako ljubih dopisovalk, da o makovih semenih sploh ne govorim. (Obljubim, bom, drugače me lahko koklja brcne in golob pokaka, rože naj mi ovenijo in zelje mi lahko pojejo polži.)
Volne nisem prijela v roke vse od začetka šole in približno v istem času sem imela nazadnje na mizi šivalni stroj. To v bistvu niti ni tako daleč nazaj, a zdi se cela večnost. Verjetno zato, ker je bilo naše druženje tako kratkotrajno.


Edini kotiček, ki v zadnjih tednih prejema mojo polno pozornost je likovni. 
Sodelujem pri nastajanju nove slikanice in ob tem imam blazno tremo.
Težko mi je takole stopiti v prvo vrsto in občutek, da bo nekdo zagrnil zaveso in mi sporočil, da je igre konec, me čisto prepogosto obide.
Ampak vztrajam in upam, da bo trud poplačan z nasmehom vsaj enega otroka.


Pozdrav, objem in se kmalu spet oglasim :o)

2 komentarja:

Jelka P pravi ...

Pozdrav in objem:)

veverca pravi ...

A se hecaš?? Tale slikca je vrhunska in simpatična in sladka (in še končana ni)! Zagotovo bo krasna slikanica!!