sobota, 15. april 2017

Tukaj in zdaj

 
  Ljubim// vrt... cvetove, ptice, zelenje...tu najdem mir
Jem// čorbe, ki se kuhajo same
Pijem// pomladni čaj z limono
Čutim// utrujenost, ki je podobna brnenju v telesu in je posledica prenatrpanosti delovnih dni 
Ustvarjam// iz papirja, blaga, lesa, volne... zunaj če se le da
Razmišljam//kako čimbolje izkoristiti dan...in potem spet, da ni nič narobe dan prelenariti
Sanjam// o jutrih brez budilke
Berem// čudovito knjigo Prebujenje gospodične Prim
Say! Little Hen

Loving // our garden...flowers and birds in it...it's my little green haven
 Eating // vegetable soups that cook without my attention
Drinking //
spring tea with lemon
Feeling // tiredness that feels like a constant humming in my body...I guess that comes from too busy schedule
Making // allsorts from paper, fabric, wood, wool... in the garden if possible
Thinking // how to get the best out of my days
Dreaming // about mornings without alarmclock
Reading// great book The Awakening of Miss Prim
 *
Joining Sarah at Say, Little Hen

6 komentarjev:

Meg Hopeful pravi ...

Such lovely photos, Anja, of your garden. Those blossoms are beautiful. Meg:)

depraton pravi ...

Gospodično Prim sem prebrala, res je čudovita, tako zelo, da bi jo lahko brala znova in znova,
Pa tudi utrujenost čutim, včasih se mi zdi, da je vseskupaj neverending story, Sizifovo delo... ampak potem sem pozorna na drobne stvari in pride vikend, prazniki, dopust in spet je vse lepše

Anja pravi ...

Prav imaš, človek bi o kar bral in bral vedno znova.
Mislim, da si bom kupila svoj izvod in ga postavila moje naj knjige.

Say Little Hen pravi ...

What beautiful countryside you have Anja! It's breathtaking.
It sounds like you are very busy, I hope you found some rest time over the Easter weekend.

Thank-you so much for joining in!
Sarah x

Anonimni pravi ...

Ha, a veš, da sva midva tudi par mesecev nazaj brala gdč. Prim. In naju je pošteno zamikalo takšnole "šolanje na domu"... skupaj z grupico podobnomislečihnatanašljubisvet ljudi, ki bi živeli in dihali v eni skupnosti. A ne bi bilo to krasno? (seveda moj skepticizem takoj pristavi: in nemogoče na dolgi rok. Čeprav, mogoče pa le?)
K.

Anja pravi ...

Jaz bi bila kar takoj za. Na dolgi rok... vse bolj dvomim v ta rok...bolj zaradi službene deformiranosti se mi zdi, da se še tako oklepam tega...seveda v tako skrajnost je težko iti, ampak malo, vsaj malo bi bilo pa lepo