nedelja, 14. april 2013

15/52 Sobotne drobtinice


 Jap, danes je bila en tak trinajsti dan meseca in čeprav imam trinajstico za čisto simpatično številko, se pogosto izkaže, da je rahlo zlovešča. Vsekakor zna pokazati zobe.
Pa pojdimo lepo od začetka.
Za spremembo danes nisem pospravljala, ker sem že včeraj, ha.  Sem pa dopoldne vrtela pralni stroj in obešala perilo. Ob tem se gledala skozi okno in bentila čez sivino jutra.


Po tem, ko je Mali B podrl en velik kup knjig in je Gospodična G pripravila (skoraj) vse potrebno za šolski tabor in je Gospodična N že dvajsetič zapela nek izmišljen napev, se je začelo kazati modro nebo.


Jupiii, otroci gremo ven!


Ne boste verjeli, ampak naš sprehod je trajal natančno 15 min in 57 sekund. Namenjeni smo bili h gozdičku, ki ga vidite na spodnji sliki v ozadju. Tam je ogromno praznih polžjih hišic. In polžje hišice so krasne za najrazličnejše ustvarjalnice.
Kakorkoli, do tja nismo prikorakali.
Prva je v vodo čofnila Gospodična G, nato ji je sledil Mali B s skokom v lužo in morali smo se obrniti nazaj proti domu.
 


Naj ob tem še povem, da je Mali B naredil pomemben korak v smeri samostojne hoje. Ko je zagledal lužo, je izpustil voziček, ki se ga je trdno držal in zakorakal proti njej.  In to sploh ni malo in sploh ni kar tako. To je hudo nobl.




Doma sta gospodični ugotovili, da imata dovolj sprehoda in sta odprli lončke s plastelinom. Tako sva se nazaj na polje odpravila z zaspanim Malim B. V vozičku in zraku ta čudovito spi.


Današnji dan se bo zapisal med pomembnejše dni tega leta tudi zaradi tega, ker smo danes prvič letos jedli zunaj na vrtu. In začutili smo iskrico tistega, kar nas čaka v ne več tako daljni prihodnosti. Ko bomo stanovanju nad vrtom rekli dom. 


Na vrt je prišla pomlad. Končno. 
Pošteno so me že srbeli prsti.
Iz lope sem prinesla lopato in grablje in semena in.. aaaaahhh. Čudovito. 

Drobnjak. 


Kozja brada o kateri kar naprej nakladam. Letos bo zacvetela. 


Rožice take in drugačne počasi odpirajo cvetove.


Mali B je imel totalen žur. Kobacal je po gredah gor in dol, kopal po zemlji, izkopaval semena...


Domov smo prišli vsi umazani od zemlje. Sledilo je obvezno kopanje in potem pravljica za lahko noč.


Če ste zdržali do konca te objave in se sprašujete, kaj naj bi bilo tukaj zloveščega, vam takoj povem. Med pravljico je Mali B tako nesrečno padel, da mu je na glavi zrasla ogromna buška. Skoraj me je kap od groze. Mali je tulil kot za stavo, jaz sem mu dajala hladne obkladke, namazala z maslom, čez pol ure umila in namazala z medom in ga dala spat. Potem sem vsako minuto hodila k njemu. Čez kakšno uro sem mu med očistila z čela in namazala buško s Tea tree kremo. Mislim, da je buška malo splahnela.  

No, sobota trinajsti je končana, pred nami je nedelja in če bo nebo dalo, bomo zopet rili po vrtu.
Uživajte!





3 komentarji:

Andreja L. pravi ...

Samo, da je z Bjem vse OK :-))
Ja, včeraj je bilo res muhasto vreme! 2x sem se oblekla in slekla, ker sem hotela ven na vrt, pa mi je deževje prizaneslo šele na večer. Vseeno sem odšla ven in si napasla oči z mojega vrta :-)) No, uspela sem spiti tudi pop. kavico! Res luštno je bilo in sobota je vse prehitro minila! Pozdravček

Hali pravi ...

Čestitke malemu B.ju za preve korake, luže so hudo zanimiva zadeva in :-( za buško, ampak tudi to je del otroštva, ane?

veverca pravi ...

Hvalabogu za luže! :)
Ja, idealen dan je bil. Tudi jaz sem odkorakala ven, samo da je nehalo padati in do večera ostala zunaj. Veliko hodila, fino kofetkala in prijetno klepetala. In odspala eno debelo uro na vrtu :)
Ahh, pomlad je zakon!