torek, 11. november 2014

Danes

 Zjutraj sem na hitro skočila na vrt in nabrala mali šopek, da prinesem v stanovanje malo svežine. Prva zanima me, koliko šopkov bom letos še lahko nabrala. Toplo je in zacvetele so že anemone.

Trikrat sem globoko vdihnila, se ozrla po vrtu, ki bi ga pred zimo nujno morala še malo urediti.Na žalost čisto preveč časa preživim med štirimi stenami. Kot bi bila jaz tista dežurna, ki ostaja z vročičnim otrokom notri ... verjetno sem sama kriva za to (mislim na popoldanske ure, ko smo vsi doma).

Iz omare sem vzela še zadnje klobke neskončno mehke volne, ki mi jo je podarila Odmevčica. V glavi se mi že počasi riše, kaj bom iz nje naredila. 
Položila sem jo na omarico, kjer me bo nekaj časa grel pogled nanjo, ko pa dozori ideja v moji glavi, pa zapleševa pleteni ples.

 Z Malim B sva počela vse tisto, kar mali fant najraje počne:
- prebirala sva njegove najljubše knjige

 - risala

- sestavljala kocke.

1 komentar:

Čarovnije z male kmetije pravi ...

Anja prav je, da si doma, odmisli službo. K je zelo lepo komentirala v prejšnji objavi. Te pa zelo dobro razumem in ta občutek slabe vesti. Ampak veš, če smo realni, na koga se lahko zanesemo, kdo je vedno pripravljen pomagati, kdo nam stoji ob strani? Družina, ne služba. Zato so največje obresti, kadar vlagamo vanjo.