ponedeljek, 12. januar 2015

Ker je sedem pravljično število

  
Drage moje, 
ganile ste me.
Resnično.


Kar prebirala sem vaše besede in se počutila posebno.
Fin občutek.
Hvala vam.


In veste kaj, 'ena izžrebanka' se ne sliši nič kaj pravljično.
In če že praznujem sedmo obletnico se spodobi, da obdarim sedem prijaznih dušic.
  To se že bolje sliši, kaj ne?


Žreb je izbral naslednje:
 Mil


Tako, sedaj ste na vrsti ve.
Pošljite mi naslov in potem vas prosim za malo potrpežljivosti, da pripravim sedem presenečenj in jih vse naenkrat odpošljem.

Še enkrat hvala vsem!
Čudovite ste!
Brez vas ta blog ne bi bil tak, kot je.


9 komentarjev:

Čarovnije z male kmetije pravi ...

Ooo, sem vesela!! V pravljicah se skriva toliko skrivnih namigov in prikrite realnosti, da sem včasih kar šokirana, ko jih PREBEREM. Poznaš B. Bettleheima - značenje bajki? Ena prvih, ki sem jih prebrala na to temo. In kadarkoli pridem v tvoj blogkotek se mi zdi, da vstopim v eno čisto posebno, drugačno pravljico. Takšno, kot bi morale biti vse pravljice. Tople, prijazne in nežne. Hvala Anja, ker sem med sedmimi :)

moi pravi ...

Hortenzije take in drugačne sem že velikokrat videla, nisem pa še takih v objemu mraza. Prekrasne fotke.
Jaz pa ena sedmih srečnic, ki lahko pričakujejo presenečenje.
Najlepša HVALA!

BojaMoja pravi ...

☼☼☼ polepšala si mi tale turoben dan ☼☼☼ HVALA, da se bom lahko spet razvajala ob tvojem presenečenju :)

Helena pravi ...

Ooo, kakšen lep dan! Vesela sem, ker me je doletel žreb in sem med sedmimi srečnicami.
Cvetovi in sadovi, ujeti v ledeni objem so fantastični!

Helena pravi ...

Še to: ko v profilu kliknem na e-mail, da bi ti poslala svoj naslov, se nič ne zgodi - ne pokaže se.

Anja pravi ...

No, pa tukaj, preden grem preverjat, kaj bi bilo lahko narobe: mucinmac@yahoo.com

lp Anja

flo pravi ...

zgleda bom morala večX na daljšo bolniško da bom uspela vse bloge prečekirat kot se mi je to pripetilo zdaj (no še vedno se sestavljam). Ampak glej ga zlomka sem med nagrajenci, srečnih sedem :-) pravljica. Ma res tvoje slike so ... nimam besed zanje v kombinaciji z besedilom pa povedo še več, balzam za dušo. In resno se sprašujem ali sploh kdaj pozabiš na aparat?

Anja pravi ...

Ojla, Flo, čisto prevečkrat pozabim fotkič doma. Če ga pa namerno pustim, ker je pretežak, da bi ga nosila in se itak na poti do trgovine nič ne zgodi, pa se ravno takrat pokaže prizor vreden fotografiranja.

Hvala za pohvalo.

Bubamara šarena pravi ...

O, kakšno presenečanje ko sem prebrala da sem tudi jaz med sedem. Veliko hvala tudi tebi kar me vsakič ko pridem na tvoj blog navdušiš.
Tiste zimske fotke so tako lepe..