Izgubljena živalca v zimskem gozdu
Ko sem nekaj objav nazaj napisala, da je v mojem vsakdanu čisto premalo ustvarjanja, seveda s tem nisem mislila, da ga sploh ni. Pravzaprav stanje sploh ni tako zelo mrakobno. Kajti, če se zakopljem v album slik ugotovim, da imam kar nekaj zanimivih reči, ki jih sploh nisem pokazala svetu. Recimo tole lisičko. Nastala je v predbožičnem času, zato je bolj zimsko obarvana. Imela sem idejo, da bi naredila celo serijo slik z motiviko gozdnih živalc. Pa je nastala le tale lisička.
Še danes je z bucikami pritrjena na okvir.
Včasih ne vem, zakaj sploh delam take reči, ker potem obležijo nedokončane. Ta slika in podobne reči, so velikokrat namenjene za darilo. Pa se tik pred zdajci premislim, ker podvomim vase, v svoje delo. Bo obdarovancu všeč? Jo bo imel kam dati? Jo bo dal tja zaradi občutka, da jo mora obesiti ali ker mu je res všeč? Pa tako rada jih delam. Nekajkrat sem že pomislila, da bi odprla trgovinico, kjer bi si jih lahko kupil nekdo, ki bi si jih resnično zaželel in jih imel rad.
❤ ❤ ❤ ❤ ❤
Komentarji
Za darila jih pa daj tistim, ki jo prej vidijo in izrazijo občudovanje.
Kar vsak si je ne zasluži. Zato ne dvomi vase ampak v obdarovanca. :)
Lisička je superlušna. In takšna darila so vedno dobrodošla. Včasih se tudi meni zgodi, da kdaj dobim kaj v dar pa ne vem čisto, kam bi dala, kam bi pasalo... Pa spravim in zagotovo kdaj pride tistih 5 minut, ko pa točno to darilo najde svoje mesto. Da ne bo pomote; tudi če nimam mesta za takšno darilo, ne pomeni, da ne cenim vsega časa in ljubezni, ki je bilo vloženo v izdelavo. Se strinjam tudi z Ime rože. Včasih je pa fino imeti 'na lagerju' kakšne zadevščine, ki smo jih sami scoprali... Ah, čist preveč raztegnila tale komentar. Še lep vikend pa adijo :)